Sproščena medijska Slovenija
28. september 2007 ob 10:35 | Jani Sever |V Sloveniji trenutno obstajata kar dve pismi, ki se ukvarjata z medijsko svobodo. Peticija, ki sta jo sprožila novinar Večera Blaž Zgaga in novinar Radia Slovenija Matej Šurc in pismo novinark in novinarjev TVS. Vsebina obeh pisanj je različno intonirana, vendar obe govorita o nezdravi medijski klimi. Ali imajo podpisniki prav? Obtožbe so hude. Posebej ker je javnost z medijskim prostorom v Sloveniji bolj zadovoljna kot v preteklosti. Kdo ima torej prav? Novinarji ali javnost? Odgovor je - oboji.
Peticijo, ki jo je podpisalo 438 novinark in novinarjev, sem podpisal tudi sam. Ni bilo enostavno. Nisem privrženec podpisovanja peticij. Sam s pritiski vlade nisem imel težav. Vsaj ne z neposrednimi. Dolgo sem delal v mediju, ki vsekakor ni provladni medij. In odstavljen sem bil v postopku, ki je bil netransparenten. Moj naslednik je, kljub temu, da je bil s postopkom seznanjen, postal sedanji predsednik društva novinarjev. Nič ga ni motilo. Takrat nisem protestiral in skorajda nihče me ni podprl. Namesto tega sem se s svojimi novimi prijatelji lotil novega projekta.
Zakaj naj sedaj protestiram? Peticijo sem podpisal predvsem zato, ker poznam veliko zgodb novinarskih kolegov, ki so jih enostavno zbrisali. Lahko bi odvrnil, saj so vedeli v kaj se spuščajo. Ali morda, da naj pač poskrbijo zase. Ampak to je enostavno premalo. Njihove usode niso prijazne. A ne zaradi njihove nesposobnosti. Nasprotno, praviloma gre za zelo profesionalne ljudi, ki pa imajo seveda svoja politična stališča. Bi jim jih morali prepovedati? Jim jih lahko prepovedo, zato ker niso v skladu z idejami predsednika vlade?
Zanj namreč gre. Vsi, ki Janeza Janšo poznajo, vedo, da je obseden od svoje medijske podobe. Da ne bo pomote - tako je praviloma z vsemi politiki. A redko kdo bi se reorganizacije medijskega prostora lotil tako kot se je je sedanja slovenska vlada. Z macolo. Rezultat je znan. Kup novinarjev ima eksistenčne težave, še več eksistencialne. A hkrati tudi vladi ne gre dobro. Njena popularnost ni premo sorazmerna z njenimi ambicijami po obvladovanju medijskega prostora. Je prej obratno premo sorazmerna.
Bolj ko se vlada trudi obvladovati svojo medijsko podobo, slabše ji gre. Peticija je pravzaprav prišla prepozno, čeprav modrejši pravijo, da je bolje pozno kot nikoli. Očitno je vladni primež že tako oslabel, da se je mnogo novinark in novinarjev lahko brez težav odločilo, da peticijo podpišejo. Tudi tistih, ki delajo za medije, kjer to nikakor ni dobrodošlo. Na žalost to trenutno ni znak izjemnega poguma. To bi bilo pred dvema letoma. Danes gre predvsem za opozorilo, ki je, po mojem mnenju, namenjeno predvsem vsem prihodnjim oblastem.
Realnost je pogosto neprijetna, vendar se zdi, da tokrat bolj za slovensko vlado kot za tiste, ki delamo v medijih. Konec koncev, kje pa je vlada sploh še ohranila svoj vpliv. Ko je nastopila mandat si je želela tako rekoč vse, zdaj ji je ostala samo še RTVS. Pa še ta brez kopice najbolj prepoznavnih novinark in novinarjev. Ostalih medijev ali ni uspela osvojiti ali pa je njena moč počasi, vendar radikalno, usahnila. Vpliv ima sicer še vedno na Večeru, ki pa ga bo najbrž, podobno kot v Delu, v odločilni meri kmalu izgubila. Tu so še Primorske novice, kjer neuspešno menjajo odgovorne urednike po tekočem traku. In ostaja ji Demokracija.
Javnost ima prav. Medijska svoboda v Sloveniji še nikoli ni bila tako velika. Ampak prav imata tudi Zgaga in Šurc. Konkretnih zgodb je dovolj. Podpisati peticijo zato ni samo politično, ampak predvsem stanovsko dejanje.
Jani Sever
28. september, 2007 ob 11:29
Zadovoljstvo javnosti z mediji je se mi zdi zelo elastičen pojem, ki ni nujno zrcalana slika zadovoljstva novinarjev s pogoji dela.
Sicer pa se strinjam, da se je kljub vsemu pojavilo nekoliko več stanovske sloge kot jo je bilo prepoznati takrat, ko se je bilo treba postaviti v bran vladnemu zakonu o medijih.
Osebno se mi zdi še največji problem vsega skupaj deprofesionalizacija, ki je itak stalni spremjajoči fenomen vtikanja politike v katerokoli stroko. Kadar se lojalnost ceni bolj od strokovnosti, stvari krenejo v k…
28. september, 2007 ob 12:34
Nord Đani spet piše “krneki”
28. september, 2007 ob 13:01
Res nisem vedela, da gre vladi tako slabo. Sama redno spremljam ankete in raziskave javnega mneja, v katerih se zaupanje vladi iz dneva v dan veča.
Poleg tega pa menim, da ni bil cilj predsednika vlade obvladovanje medijev, nasploh ne Cicibana, Pila, Geje in še nekaterih drugih podobnih časopisov katerih tako imenovani novinarji so bili prav tako podpisniki peticije.
Ko zmanjka argumentov je strah o avtoritarnem načinu vladanja, ki ga je že januarja 2005, ko je vlada vladala dober mesec dni in ko še ni bilo niti vseh državnih sekretarjev in vodij vladnih služb - kaj šele zakonodaje, z intervjujem v “neodvisni” Sobotni prilogi uspešno lansirala Spomenka Hribar.
28. september, 2007 ob 13:01
Očitno to ni bilo predvsem stanovsko dejanje, saj so peticijo podpisovali v glavnem slabi in politično obremenjeni novinarji. Tudi Repovževemu društvu novinarjev ni prava stanovska organizacija, ampak je v svojem bistvu ozka politična organizacija, organizirana le med delom novinarskega stanu.
28. september, 2007 ob 13:05
Jani, a lahko poveš kaj več o tvojem “odhodu” iz Mladine?
28. september, 2007 ob 13:20
Ko smo že pri novinarjih… Ali ne bi kak nadebudni študent novinarstva preučil poročanje v medijih o naravni nesreči, ki se je zgodila prejšnji torek. To ni bilo nikakršno novinarstvo, ampak sejanje panike in ustrahovanje bralcev, gledalcev in poslušalcev. Ljudem se je zgodila tragedija in ni nikakršne potrebe dodajati soli na rane. Sedaj se vsi bojijo tudi najmanjše plohice. Kot da bi ves svet bil črna kronika. Srečno!
28. september, 2007 ob 13:30
desetka
28. september, 2007 ob 14:27
dobro spisano. stanovsko vprašanje (in dejanje)!! če bi se tega novinarji zavedali že pred leti, do takšnih pritiskov politikov sploh ne bi prihajalo. oziroma bi jih bilo mnogo manj. kaj šele, da bi bi takole pometali z novinarji.
28. september, 2007 ob 14:34
Bom odgovoril v Katovem stilu:
“Sicer pa je treba vse vladne medije prepovedati!”
Samo, kam bodo potem šli vsi ti diplomanti in malo manj kot diplomanti VPŠ, pardon FDV!
Ne vem, kako bi bilo, če bi vsi mezdni delavci (saj novinarji tudi delate za mezdo) delali, kot komu paše.
28. september, 2007 ob 14:50
Jani Sever ! Bodi pošten in povej koliko odpravine si dobil na Mladini !
28. september, 2007 ob 15:53
Jani odlično !
28. september, 2007 ob 18:58
Novinar s političnim stališčem je (razen zelo zelo redkih izjem) vedno v službi določene politične opcije. Uslužbenec, torej. Angažiranec za skupno stvar. Kakšne posebne novinarske pokončnosti, pri kateri ne bi bilo v ozadju vsaj implicitne politične podpore, v slovenskem novinarstvu skorajda nismo vajeni. (Ponavljam, so redke izjeme.) Zato je težko govoriti o novinarskem individualizmu. Novinarstvo je tudi pri nas še vedno bolj ali manj kolektivističen pojav. Najglasnejši je razred novinarskih istomišljenikov. Kimanje na eno stran, žuganje na drugo. Kot v tem članku, v katerem gre za žuganje v imenu kimanja.
28. september, 2007 ob 19:42
Morda bi lahko novinarji medtem, dokler se vlada ne zamenja, bolj koristno zapolnili prostor, ki bi ga pridobil npr. Dnevnik (alias alternativa prevladujoči ideologiji), če bi zmanjšal dimenzije slikovnega materiala, ki lahko zavzema vcasih tudi več kot pol strani in iz prispevkov brisal “copy-paste” odlomke, ki jih avtorji zvito uporabljajo iz svoje lastne krajše kolumne, oddaljene le nekaj centimetrov stran. Tako bi pridobili prostor za konkretne članke (onkraj blatenja) in s tem nova delovna mesta za sposobne novinarje, ki bi nas z besedo prepričali naj verjamemo vanje.
28. september, 2007 ob 19:43
Kar se mene tiče, je ta peticija povsem in izključno politični projekt.
To utemeljujem z dejstvom, da so bili domala vsi novinarji, ki so se podpisali, v času urednikovanja Ropa na RTV preko GSMa in Dragega Toneta in Dragega Boruta, lepo, hinavsko tiho.
Kot drugo me pa moti, da imate nas bralce/ konzumente vašega dela za totalne idiote, ki se ne spomnijo kako je bilo leto, dve nazaj. Pa saj nismo vsi dementni no…
Hvala lepa za take novinarje! Resnično.
28. september, 2007 ob 21:30
Ko sta JJ in Dim grozila novinarjem… tudi drugim… smo bili lepo tiho. Ko je “interdisciplinarni genij”, BG, pisal zakon, so bili tiho… predvsem novinarji, ki jih je zakon neposredno zadeval. Na referendum, o zakonu, pa je šla “ozaveščena večina”, partijska vojska. Drugi smo imeli… takrat… kake druge obveznosti! Potem je začel veljati “protikadilski zakon”. Gostinci so prisegali, da je to, tisto pravo! Zdaj jokajo, da ni, da bodo zaprli lokal?!
Prav je imel tisti Nemec, pred prelomom prejšnjega stoletja: “Ko so prišli po Jude… nisem protestiral, nisem Jud, ko so prišli po komuniste, nisem protestiral, saj nisem bil komunist… itd.,… ko so prišli pome, ni bilo nikogar, ki bi protestiral!
Naslednjič, ko se boste tolkli po prsih… “jaz sem Slovenec”… premislite, kaj to sploh pomeni. Orangutani se radi tolčejo po prsih. Tudi o tem, kaj to pomeni, zoologi niso enotni!?
28. september, 2007 ob 22:17
Gospod Sever, na dve vprašanji iz zgornjih komentarjev nam še dolgujete odgovor,če citiram:
- Jani, a lahko poveš kaj več o tvojem “odhodu” iz Mladine?
- Jani Sever ! Bodi pošten in povej koliko odpravine si dobil na Mladini !
Verjamem, da se v skladu s svojo profesionalno etiko in poklicno integriteto na omenjeni vprašanji ne boste odzvali z molkom.
28. september, 2007 ob 22:19
Kar se pa novinarske peticije tiče, gre za seveda za izključno politično motiviran projekt, ki z resničnim zavzemanjem za novinarsko neodvisnost in svobodo nima veliko skupnega.
28. september, 2007 ob 23:12
Ce se znebimo nekih trenutnih ideoloskih spon in z distance neobremenjeno pogledamo na nas medijski prostor, vidimo, da je ta se vedno, ce ne se bolj kot pred dvema letoma, levicarski. Ve se, kateri predavatelji so na novinarstvu in ve se, na kateri ploscadi stoji FDV.
Preprican sem, da je sedanja oblast poskusala vplivati na nekatere medije, jih morda postavit bolj na sredino, ali se bolje - na desno. A njihovo pricakovanje je utonilo se preden je dodobra zaplavalo. Ce situacijo prenesem v gostilniski kontekst, bi zadeva zgledala priblizno tako, da bi se za sefa Tramontane postavilo skinheada in se nato pricakovalo, da se bodo vsi ce*urji zaceli briti, nositi bulrje in bele vezalke. Jok, brate, odpade.
29. september, 2007 ob 5:08
@anton: Bil je nekoč nek anglikanski škof, ki je zagledal orangutana in se mu je ta zdel tako zelo podoben človeku, da je dejal: “Če še spregovoriš, te krstim!”
29. september, 2007 ob 11:38
Dragi Hungar. O odhodu z Mladine sem že večkrat povedal, kar se mi zdi potrebno in ne nameravam tega vsakič ponavljati. A ker vztrajaš naj na kratko povzamem. Odstavljen sem bil brez navedbe razloga in odstranjen z delovnega mesta, brez pravice, da še kaj napišem za Mladino. O moji razrešitvi je uredništvo glasovalo naknadno, ko že nisem imel več dostopa do prostorov Mladine in po tem, ko sem jim zaradi kršitve postopka zagrozil s tožbo. Povabilo za ponovno sodelovanje sem dobil po več kot mesecu dni, v katerem nihče od odgovornih na Mladini ni komuniciral z mano. Takrat sem že začel projekt Vest.
Odpravnino sem dobil po pogodbi in so mi jo morali izplačati. Ne vem kakšno povezavo ima z netransparentnostjo moje odstavitve. Ali si morda hotel reči, da z odpravnino, ki jo je podjetje dolžno izplačati, lahko pokrije nepravilnosti v postopku? Mimogrede, dobil sem odpravnino v višini šestih plač - in to za tem, ko sem si sam znižal plačo v okviru racionalizacije, ki sem jo izpeljal na zahtevo direktorja, tik preden sem bil odstavljen.
29. september, 2007 ob 11:51
Mladina je postala žalostna poosamosvojitvena zgodba.
Nasprotje tistega, kar je bila pred osamosvojitvijo.
30. september, 2007 ob 8:31
Spoštovani Jani! Ne odgovarjaj “hungarjem” in podobnim! Ker Te poznam, vem kako in na kakšen način si delal in deloval!
S Tvojim razmišljanjem se v veliki meri strinjam! Posebej v točki presenečenja SLO žurnalistov ob spremembi oblastnikov (ne - oblasti!). Ta je bila sijano smešna, tragična, neokusna, sprenevedajoča, oh, še kakšna! Morda še najbolj naivna!
Tu je kleč! Jasno je, da vsaka ablast želi in stori vse za to, da se ugnezdi. In kdo, lepo prosim, lahko bolj “pomaga” in pomaga, kot žurnalistična srenja! V kateri, priznajmo si (z mano vred), je kdaj veliko oportunizma! Ne zgolj zavoljo “stabilnosti” položajnoeksistenčne ravni, bolj zavoljo zagledanosti vase, v svoje poslanstvo.
Ne strinjam pa se s Tvojo dilemo - kdo, da ima prav! Javnost ni neumna! Se ji pa ne da več! Kar smo žurnalisti preprosto prepozno razumeli…
Lep pozdrav!
30. september, 2007 ob 16:32
Da ne bo pomote, mene je Janijev odhod zanimal zgolj iz radovednosti, ker nisem prej nikjer prečital o temu (Jani pa očitno v Mladini ni mogel nič napisati).
30. september, 2007 ob 18:01
Jani, zapisal si bistveno misel, ki je ljudje, ki se sprašujejo/nergajo/hudujejo na novinarje/urednike Cicibana, Pila, Gee, Direkta itd.: podpisati peticijo ni samo politično, ampak predvsem stanovsko dejanje. Bodi dovolj.
2. oktober, 2007 ob 13:15
Upam, da Gregor Repovž bere prispevke na tem forumu. Mimogrede - ne pravijo zastonj FDV-ju “rdeči lemenat”.
4. oktober, 2007 ob 18:45
Duko, rdeči lemenat pravijo le delu FDVja, kjer gostuje nekaj izrazito marksistično usmerjenih akademikov. :)