New Young Pony Club so zelo energičen, če ne kar agresiven koncertni akt. Čeprav sem prvake novega rejva poprej povezoval z dediščino Videosexa, so torej ti v živo daleč od zamaknjenosti ali žalostne-darkeriade. Zelo so veseli in razposajeni.

Kot predskupino so si nastavili povratnike, v kvartet razširjeni norveški duo Kings Of Convenience. Ti so pač fin kitarska pop pojava, (s stoodstotno piflarskim izgledom ft. velki ššpegli in zaliz na prečko) najprej malo samoironična, sladka in mehka, ki pa zna razviti tudi lep pol-jazzy jam, sicer takega konvencionalne sorte, a zelo prijetnega. Nekaj podobnega Guštijevemu bendu, in to v fazi ko je Polona na off.

Za New Young Pony Club je bil sinočni nastop do sedaj največji. Izvedli so ga priložnosti pirmerno: frontbejba Ty je brez pavze blaznela na novo-valovski način, fanta s kitarama sta imela nekaj mikroplesnih izpadov, a sta ostala čuvajsko zadržana, saj je bila tik pred ekstazo tudi bobnarka, in to dobra bobnarka Sarah Jones. Ikona NYPC pa je seveda tudi lepa klaviaturistka Lou Hayter, ki pač izstopa s svojo snobovsko držo, s katero namiguje, da jo dogajanje v njeni okolici sploh ne zanima. Če torej z vizirom ne slediš puknovskoposkčni Ty, se čudiš Sarah, ko pa ti je tudi to že malo dolgočasno, pa taisti filing deliš z lepotico na drugem koncu performansa.

Fantastic Playroom, prvi album NYPC, je bil predstavljen v celoti, songi niti niso bili psoebej prearanžirani, na oder so po Tyinem namigu padali bomboni, občinstvo se je obnašalo kot da bi prav tako raje uživalo sladkarije kot pa hmeljno grenčico. Londonska Astoria je bila polna, to pomeni 2000 smejočih se glav.

Koncert pa je trajal 55 minut, kar je za new-ravearski modni stadij optimalno. Več kot optimalen pa je bil komad pred bisom: Pump Up The Jam! Priredba 18 let stare bimbodance klasike Technotronicov - kaj pa drugega!? Vse je šlo k višku! Finalna je bila neformalna uspešnica The Get Go.

Matjaž Ambrožič