Med plačami in politiko
26. september 2007 ob 10:58 | Jani Sever |Sindikati so napovedali protestni shod. Zgodil naj bi se 17. novembra. Sindikalisti so navdušeni in nič ne kaže, da bi lahko demonstracije odpovedali. Z delodajalci ne najdejo skupnega jezika. Da se bo to zgodilo, smo napovedovali, ko je Slovenijo skoraj hkrati z izjemno povečano gospodarsko rastjo zajel tudi val inflacije. Kljub temu, da sta se stopnji obeh gospodarskih kazalcev v avgustu nekoliko znižali, sta še vedno dovolj visoki za legitimiranje sindikalnih zahtev. V jesenskih mesecih pričakujemo dodaten dvig inflacije, kar seveda pomeni tudi dodatno zaostritev delavskih zahtev in pričakovanj.
Vlada res ne more biti vesela. Sindikalni protesti so zaznamovali prvo leto njene vladavine in začeli bodo zadnje leto njenega mandata. Čudenje, češ zakaj sindikati tako hitro odhajajo na ulice, ne pomaga. Tako kot ni pomagalo pred dvema letoma. In pomagala ne bo tudi ignoranca, kaj šele vzvišenost. Janez Janša je ob zadnjih velikih delavskih protestih, ki so potekali v snegu, cinično pripomnil, da bi bilo bolje, če bi sindikati demonstracije prestavili na pomlad. Naredil je hudo napako, saj je protestnike z njo samo razjezili, pa tudi pri neopredeljenih si s tem ni pridobil kakšnih simpatij.
A takrat je šlo za uvedbo enotne davčne stopnje, ki so ji sindikalisti ostro nasprotovali in na koncu zmagali. Tema je bila vsekakor precej bolj abstraktna, kot je sedanja zahteva po povišanju plač. Kaj bi prinesla enotna davčna stopnja so ekonomisti računali vsak po svoje in posledic si “navadni” ljudje nikakor niso mogli realno predstavljati. Z inflacijo in gospodarsko rastjo je drugače. Sta zelo resnični. Posebej inflacija, ki jo predvsem tisti z nižjimi dohodki občutijo tako rekoč na vsakem koraku. To pa pomeni, da tudi vedo kaj je narobe in česa si upravičeno želijo.
Povišana inflacija in gospodarska rast pač prinašata zahteve po dvigu plač. Glede tega v svetu ni izjem. Vendar se kljub temu zdi, da ima tokrat vlada v rokah pravzaprav močnejše karte kot pred dvema letoma. Njena podpora v javnosti je sicer precej nižja kot je bila takrat. A vsakdo se zaveda, da bi dvig plač zagrozil z dodatnim povečanjem inflacije. Si kdorkoli želi inflacijske spirale? Gotovo ne. Opozorila so jasna. Nekdanji finančni minister Dušan Mramor v Dnevniku opozarja, da je takšen scenarij zelo nevaren. Posledice bi bile povišanje inflacije, zmanjšanje konkurenčnosti in povečanje brezposelnosti.
Napoved katastrofe. Za povrh, sindikalne zahteve ne upoštevajo razlik med podjetji, temveč se borijo za pavšalno zvišanje plač. Kar je vsaj nenavadno, saj lahko nekatera podjetja celo eksistenčno ogrozi. A seveda obstaja tudi drugačen pogled. Ob politiki, ki jo zanimajo predvsem dobički in ob kateri delodajalci bogatijo ob neupoštevanju težav, ki jih delavcem prinaša inflacija ter ignoriranju dejstva, da so tudi delavci zaslužni za gospodarsko rast, vsi argumenti, ki vzbujajo strahu pred posledicami poviševanja inflacije izgubijo svojo veljavo. Sindikalna nepopustljivost pa postane vrlina.
Tudi sicer vladno ravnanje ravno ne prispeva k umirjanju strasti. Vlada je denimo pred kratkim drastično zvišala sejnine - denimo v nadzornem svetu pokojninske družbe. Hkrati pa je nameravala z zakonom odvzeti pravico do lastninjenja Zavarovalnice Triglav fizičnim osebam - gre za več kot 35 odstotkov zavarovalnice - zaradi česar jo čaka referendum, ki ga najbrž nikakor ne more dobiti. Tudi takšne zgodbe prispevajo k občutku, da so sindikalne zahteve upravičene. Predvsem pa omogočajo veliko demagogije, ker je zelo zoprno, posebej ker so pravzaprav nepotrebne.
Ali vlada res ne bi mogla ravnati drugače? Ali se s sindikati res ne da dogovoriti? Na koncu bo nekakšen dogovor gotovo dosežen. Upamo lahko samo, da se tokrat scenarij izpred dveh let ne bo ponovil. Takrat je namreč vlada najprej vsem sindikalnim zahtevam nasprotovala in se jim celo posmehovala, potem pa jim je povsem ustregla.
Jani Sever
26. september, 2007 ob 11:20
Mogoče bi lahko hkrati štrajkali še delavci na hrvaškem in še kje, če je že internacionala :)
26. september, 2007 ob 11:36
To se pa zgodi, če na vsako vprašanje premier odgovori z odgovorom o uspešnosti gospodarstav, o zlati dobi Slovenie (Zver), o neverejtni gospodarski rasti………
Če je vse tako super, pa naj bodo še delavci imeli visoke plače, tko pač je. Vlada je sama sebi skopala luknjo.
26. september, 2007 ob 12:19
Inflacija vs gospodarska rast
BRUTO DOMAČI PROIZVOD, ČETRTLETNI PODATKI
Tekoče cene, mio EUR1) Pred letom 2007 preračunano po nepreklicnem tečaju zamenjave 239,64 tolarjev za en evro.
Zajeto obdobje: 1995, I - 2007, I
Gosp. Rast
Inflacija
2007, I
7,2
2,3
2006
5,2
2,5
2005
4
2,5
2004
4,4
3,6
2003
2,7
5,6
2002
3,5
7,5
2001
2,7
8,4
2000
4,2
8,9
1999
5,4
6,1
1998
3,9
7,9
1997
4,8
9,1
1996
3,6
9,7
1995
4,2
12,6
© Statisticni urad Republike Slovenije.
Uporaba in objava podatkov je dovoljena le z navedbo vira.
26. september, 2007 ob 12:41
S sindikati se ne da dogovoriti, ker gre njihovim voditeljem za nohte - ker niso sposobni za nobeno službo, se seveda oklepajo funkcionarskih plač, ki jih prejemajo iz naročnin navadnih delavcev. A ker ne znajo pokazati niti znanja niti rezultatov, se kažejo z demagogijo. Kot da se je hranila dražila samo v Sloveniji. Skratka, pri teh protestih ne gre za sindikalne motive.
Povezava: http://blogs.ec.europa.eu/fischer-boel/rising-food-prices/
26. september, 2007 ob 12:55
iz tega, kar je objavila jasna2000 bi se pa dalo sklepati, da so napovedani sindikalni protesti politično motivirani …
Pa ne, da ima Tanko prav, ko vidi povod zaroto?;)
Navsezadnje … v kateri stranki je (je bil) včlanjen D. Semolič?
(Advocatus diavoli press;))
26. september, 2007 ob 12:58
Nima smisla navajati te številke na Dnevniku ali Vesti jasna, ker si jih oni po svoje razlagajo. Npr. 4.5 % inflacija v obdobju vladavine LDSD-sa je za njih relativno nižja od 2,5 % inflacije v času sedanje vlade, enako velja za gospodarsko rast, nezaposlenost, plače. Strateško pomembne teme za njih so trenutno položaj mame Jelke in poglavarja Mirka ipd.
26. september, 2007 ob 13:04
Sidikalni vodje pač morajo nekaj pokazati, da upravičijo svoje funkcionarske plače.
Da letošnje draženje hrane ni slovenska posebnost, pa si preberite tukaj: blogs.ec.europa.eu/fischer-boel/rising-food-prices
26. september, 2007 ob 14:16
@Ervinator,je posebnost,ker imamo trgovski oligopol,oz. prave konkurence skoraj ni več.Pa naj vas ta trditev še tako razburi je res,ker je kartelni dogovor Mercator-Tuš-Spar.Da so pa sindikati spet “udarili” mimo,je dokaz proti komu protestirajo.Ali mogoče vlada določa cene kruha itd?
26. september, 2007 ob 15:13
Kartelni dogovor boš težko dokazal - že zaradi tega, ker so se cene hrane zvišale povsod po Evropi. Se je pa ministrstvo za gospodarstvo resno lotilo preiskovanja, kolikor vem, bodo od trgovcev zbrali podatke o cenah tudi za nazaj. No, seveda pa bodo sindikati in repovžasti novinarji ne glede na vse trobili svoje …
26. september, 2007 ob 15:13
Z polno ritjo je lahko srat…
Ce se hrana dvigne za 20% placa pa za 2% je logicno, da je rit bolj prazna…
Ideja Bajuka pa da naj potrosniki ne kupujemo pa je naravnost smesna… Naj razbijejo trgovski kartel pa bodo vec naredl kot s takimi puhlimi…
26. september, 2007 ob 15:42
@Ervinator,sej ne bom jest dokazoval kartela,ni moje delo. Je res,da so se cene povsod dvignile, ampak poglej za koliko v primerjavi z nami.Za kartelni dogovor se pa štejejo dogovorjeni dvigi cen,akcije itd. In tudi ene par cvetk sem slišal od trgovcev in sicer “mi marž nismo zviševali,naše marže so ostale enake”.
Če prevedem povedano,to pomeni,če so prej stroški kile kruha znašali 25 centov,marža je bila pa npr.400%,to pomeni,da pri stroških,ki znašajo 50 centov,marža še vedno ostaja 400%. Vse lepo in prav,dokler procentov ne preračunaš v denar,potem vidiš,da se marža je spremenila.
In sploh,ker vlada na tem področju kaos,a ni čudno,da trgovci na tej izjemno “vroči” temi ne tekmujejo med seboj? Bi bilo logično. Ampak,je pač nacionalni interes,da Slovenci z preplačano trgovsko robo pomagamo širiti tem trgovcem svoje poslovanje na druge trge.
26. september, 2007 ob 15:53
@jasna 2000
Iz tvojih podatkov sledi, da je v 3 letih vladanja Janeza Janše:
- cene zrasle za 7,5%
- družbeni bruto produkt za 17,3%
Moja penzija naj bi sledila rasti plač. Ugotovil sem, da se je v tem času povečala za 21,8%.
Torej so se plače povečale za 13% bolj kot inflacija in za 4% bolj kot produktivnost. Sledi, da so prehitele realne možnosti kar za enoletno inflacijo.
Verjamem pa, da so plače v takorekoč propadlih podjetjih ostale na isti ravni kot pred tremi leti. Verjetno bi bilo najslabša podjetja treba likvidirati, saj niso sposobna pokriti normalnih stroškov. Nekaj tisoč novih brezposelnih? Nič hudega, saj se vlada hvali, da imamo nižjo brezposelnost kot Evropa.
Za koga navija Semolič? Dela se, kot da navija za najslabše plačane, v resnici pa ve, da bo s tem povišal predvsem svojo plačo.
26. september, 2007 ob 16:03
@lucko!
Bajukova in tudi ideja Brede Kutin, naj ne kupujemo tam, kjer je drago, ni smešna. Slovenci smo res bedaki. Kupujemo v Mercatorju in Sparu, ki sta najdražja. Hardi, ki je bil, dokler ni prišel Lidl, najcenejši, pa bodo zaprli, ker nima obiska. Kupci sami ustvarjamo oligopol. Tudi iz Lidla se norčujemo, da dela kruh iz uvoženega testa. Zakaj pa ne, če je cenejše.
Aditivi? Brez njih kruha ne kupujem, ker se že po treh urah pokvari. Meni pa pol kile zadostuje za cel teden. Brez aditivov bi romal v smeti.
26. september, 2007 ob 17:15
Res, ne sme se dovoliti povišanja plač, ne sme se dovoliti generalnega štrajka, res se ne sme nihče oglasiti v podporo delavcem - Kaj @ Faradej, če jim obljubimo nebeško kraljestvo in minimalca 300Eur ?
Vsi podporniki JJ se obešate na plačo sindikalista, pa vendar razmislimo, kakšne plače so dobili nastavljeni hlapci in kimavci JJ režima ? Plače iz davkoplačevalskega denarja in koliko je takih tipov po ministrstvih in v državni upravi in vladnih medijih - za 500Semoličev !
26. september, 2007 ob 19:17
…”Da se bo to zgodilo, smo napovedovali, ko je Slovenijo skoraj hkrati z izjemno povečano gospodarsko rastjo zajel tudi val inflacije.”…
Podrazitve ne pomenijo nujno inflacije. Strah pred inflacijo je pogojen s strahom, da bo drzava pognala tiskarske stroje in pricela tiskati denar.
Ce moram iz meseca v mesec zvozit s 1000 euri in se mocno podrazi bencin, bom prisiljen z bencinom varcevati ali pa se odreci cemu drugemu. Torej — dokler ne tiskamo denarja, se bodo stvari izravnale same. Ce se podrazi bencin, se bo morala poceniti neka druga zadeva, ker bo zanjo na voljo manj denarja.
Narascajoce cene vodijo v inflacijo zgolj, ce drzava obenem tiska denar. In jaz menim, da ga ne. Bolj zanimivo je zato vprasanje, kako je v preteklosti skrbela za prosti trg in preprecevanje monopolov.
Naprej sploh nisem bral.
PS: google Arnold Van den Berg, inflation
26. september, 2007 ob 22:47
Glede na to, da lahko tu gor vsakdo ”bluzi” (kar zagotovo ni slabo) bom pa še jest mal zabluzu.
Nekaj časa nazaj je Rupel razlagal kako je v njegovem življenju doživljal večtisoč odstotne inflacije ter kako se mu zdi ta današnja prav ”božanska”.
Itak. Ko je bila inflacija več 1000 % je tudi njegova rit trpela, do danes si je pa že toliko nagrabil, da je niti ne opazi (ter s tem tudi tistih ne, ki pa bodo spet trpeli zaradi ”božanske” inflacije).
27. september, 2007 ob 0:41
sindikati so fuknjeni in samo bedarije zganjajo.
27. september, 2007 ob 1:02
semoliča za perdsednika! z visoko plačo hujska delavce, dokler ne bodo propadli - jim bo potem plačo dajal? A ne opazi čedalje več sp,samozaposlenih,honorarcev,določenih časov…namesto da bi se zavzemal za čim bolj fleksibilen in pregleden plačni sistem (v osnovi itak dogovor med delodajalcem in delojemalcem), raje izčrpava delavsko rajo s po 100EUR/leto in gradi svoj sindikalni monopol - do konca! Zakaj ni preprečil divjega lastninjenja delavcem? Pa 30 in več-kratnike manager-delavec v javnih-družbenih podjetjih? Predčasnih upokojitev zdravih,spočitih in preležanih državnih birokratov bivšega režima v času 1990-2000? Zakaj ne podpre več skrbi vsak sam zase in sili v kolektivne pokojninske sisteme brez garancij v prihodnosti? Zato ker SD,LDS,Desus,ZaRevnoSlovenijo,ZSSS-vsi politični,ideološki in finančni dediči bivšega režima,ki usklajeno izčrpavajo delovne, ustvarjalne ljudi! Ne nas imeti za norca!
27. september, 2007 ob 7:41
Podatki v “Jasnini tabeli” za leto 2007 so spremenjeni. Objavila je tabelo, ki ji je bila najbolj všeč.
Na spletni strani Statističnega urada www.stat.si in to na prvi strani piše, da je inflacija za avgust 0,3 in letna: 3,5.
Tam si tudi lahko ogledate gibanje inflacije po mesecih od leta 1991 naprej.
27. september, 2007 ob 8:16
To pomeni, da so cene zrasle za 8,7% v treh letih.
Nihče pa nič o moji penziji. So vaše plače zrasle še bolj?
27. september, 2007 ob 9:37
@1tastar:
Ne, naše plače niso nič zrasle.
27. september, 2007 ob 10:29
Potem pa menjaj službo! Ali pa demonstriraj, če si nesposoben.
27. september, 2007 ob 10:37
Me en drek briga gospodarska rast, če mam že 3 leta isto plačo. Pa firma ni slaba, ima ravno tako vsako leto več dobička. Problem je da gre le-ta v žepe dveh, ki ju seveda inflacija vzpodbudi, da si povišata prihodke, ostali pa poslušamo o zaostrenih razmerah na trgu. Kje je tu zakon (kje “država” s predvolilnimi obljubami) o delitvi po doprinosu. Ma kaj bojo telovadli, zunaj imajo delavci udeležbo pri dobičku, pri nas pa lastnike še mailca in prevoz motita….
Eh, tako ali tako v prazno tulim…
27. september, 2007 ob 12:32
Za Ljubljano znaša neto urni zaslužek 4,5 dolarja, najvišji pa je v Zürichu, kjer znaša 19,5 dolarja, v Ženevi je 18,2, v Oslu pa 17,4 dolarja, kar pomeni, da so prebivalci Züricha v povprečju na uro več kot 4,3-krat bolje plačani kot Ljubljančani. Vendar to so Švicarji in Skandinavci, si rečemo, če bi se primerjali z drugimi Evropejci, pa bi bilo drugače.
Pa poglejmo: Povprečni neto urni zaslužek zaposlenega v Berlinu znaša 12,9 dolarja, na Dunaju 12,8, v Madridu 10,1, Atenah 7,6 ter Lizboni 6,1 dolarja. Naša neto plača zaostaja torej tudi za plačo zaposlenega v grškem glavnem mestu za debelih 68 odstotkov. Da bi torej neto plača povprečnega Ljubljančana v desetih letih dosegla atensko, potrebujemo rast plač, ki za več kot pet odstotnih točk na leto presega rast plače v Atenah.
Mogoče je vzrok za nizke plače manj delovnih ur ter več dopusta, kot trdijo delodajalci v Sloveniji? Da vidimo: V Sloveniji naredimo 1.756 delovnih ur na leto, v Berlinu pa le 1.611, na Dunaju 1.649, v Lizboni 1.708 ter Madridu 1.724.
V čem je torej problem?
Mogoče pa je problem v malici !!!!!!!!!! Pol ure krademo bogu čas in delodajalcem denar!!!
4. oktober, 2007 ob 18:49
…da ne boste stalno mahali z rdečimi ruticami o zaroti sindikatov proti ubogim trgovcem in delodajalcem:
In short, at a time when they could be exploring how more efficiency and better prices could be obtained… a few gigantic corporations have decided to increase prices in ruthless disregard of their public responsibilities.
John F. Kennedy, April 11, 1962
…se posebej je pomenljivih zadnjih par besed.