Predsedniške volitve se bližajo. Kandidati in kandidatke so znani. Šest jih bo in vsi imajo svoje usode. Peterle se sprašuje ali lahko zmaga v prvem krogu. Gaspari in Türk si želita, da bi se eden od njiju pomeril s Peterletom v drugem krogu in zmagal. Tudi Jelinčič na tihem upa, da bi mu uspela uvrstitev v drugi krog. Za Pečaričevo in Kranjca se zdi, da sta zmagala že z uvrstitvijo v tekmo, v kateri bosta lahko enakopravno sodelovala. Volitve pa ne bodo pomembne samo za njih. Kandidati in kandidatka niso sami - za vsemi stojijo tudi stranke. To bodo tudi njihove volitve.

Zadnja meritev Ninamedie, ki jo objavljata POP TV in Dnevnik, napoveduje zelo visoko udeležbo na volitvah in hkrati zelo visoko stopnjo odločenosti volivk in volivcev. Na volišča naj bi prišlo kar 82,3 odstotka volilnih upravičencev. In kakšne so trenutne napovedi rezultatov? Peterle naj bi dobil 26 odstotkov glasov, Gaspari 14 odstotkov in Türk 12 odstotkov. Jelinčič opazno zaostaja z manj kot sedmimi odstotki. Za zdaj torej kaže, da Peterle najverjetneje ne more zmagati v prvem krogu in da je drugi krog precej neodločen.

Volitve bi torej morale biti zanimive. V prvem krogu predvsem zaradi dvoboja med
Türkom in Gasparijem. V drugem krogu zaradi v naprej neodločenega dvoboja finalistov. Vse torej ostaja odprto. Razmerja med prvimi tremi kandidati - po javno mnenjski priljubljenosti - se v zadnjem času sicer niso dramatično spremenila, je pa kljub temu prišlo do opaznih premikov. Predvsem se zdi, da se spreminja razmerje med Peterletovima zasledovalcema in da je Gaspari v zadnjem času pridobil več kot Türk.

Türk je celo nekaj izgubil. Zakaj? Türk je konec koncev kandidat, ki se najbolj trudi. Kar je lahko simpatično. Kdo pa bi volilo kandidata za katerega bi se zdelo, da ga kandidatura praktično ne zanima. A kot pri vsaki stvari je tudi tu vedno prisotna neka nevidna meja, rob preko katerega ni koristno iti. Za Türka se včasih zdi, da se trudi preveč in da je to trud, ki zahteva napor, še huje - zahteva igro. Kar je sicer kul, konec koncev politiki morajo biti igralci, vendar so najboljši igralci vedno tisti, ki pri občinstvu vzbujajo vtis, da ne igrajo.

Na drugi strani je Gasparije zadržanost, skorajda nerodnost, simpatična ravno zaradi tega ker ni zaigrana. Gaspari je videti iskren. Celo bolj kot Peterle, ki še največ odkrite naivnosti izraža, kadar zaigra na orglice. Ko beseda nanese na neprijetna vprašanja - denimo tistega o pravici do splava - se nivo njegove odkritosti dramatično zniža. To so seveda podrobnosti, ki opredeljene volivke in volivce ne morejo premakniti, so pa zelo pomembne pri ocenjevanju kandidatov s strani tistih, ki bodo volitve na koncu odločili.

Ob tem je zanimiva tudi lestvica priljubljenih osebnosti, ki jo prav tako, na podlagi raziskave, sestavlja Ninamedia. Na njej vodi Pahor, tretji je Jankovič, Drnovšek sedmi in Janša trinajsti. Favorizirani predsedniški kandidati so pričakovano povsem v vrhu lestvice. In čeprav to o njihovih možnostih ne govori veliko, je razvrstitev vseeno pomenljiva. Gaspari se je obdržal na neverjetnem drugem mestu, Peterle je šele peti in Türk šesti. Presenetljivo bi bilo, če se ne bi nekaj Gasparijeve priljubljenosti prelilo tudi v volilne glasove.

Tekmo seveda pozorno spremljajo tudi stranke. Akacija, ki podpira Pečaričevo, Kranjčev SMS in Jelinčičev SNS bodo z udeležbo na volitvah samo pridobili. Podobno velja za LDS, ki z Gasparijem pridobiva vsaj nekaj pretekle pomembnosti. Tudi Peterle, ki se je od NSi distanciral kolikor se je le dalo, svoji stranki že prinaša točke. Še bolj odločilen bo njegov nastop v finalu, kjer bosta njegov uspeh ali neuspeh pomembna tudi za prestiž vlade, ki ga (z izjemo Desusa) vendarle podpira. Podobno velja za Türka in SD že v prvem krogu, le da je tu identifikacija še precej močnejša.

Za vlado ne bi bilo ravno najboljše znamenje, če njen kandidat na volitvah ne bi zmagal. Še huje bi bilo za najbolj priljubljeno politično stranko, če se njen kandidat ne bi uspel uvrstiti niti v drugi krog.

Jani Sever