Ko živiš v študentskem stanovanju, prej ali slej o sostanovalskih sotrpinih izveš nekaj, brez česar bi z lahkoto živel naprej. Skrivnosti, ki jih že zaradi duševnega ravnovesja, raje sploh ne bi vedel. Ali z drugimi besedami: manj veš, bolje spiš.
Za Bežigradom smo trije »delovni« študenti lepega dne ugotovili, da nam je odpovedal prvak jugoslovanske gospodinjske tehnike – Iskrin sesalnik. Ta rjavi kos, primeren za antikvariat, smo s samoprispevki konec tedna zamenjali za dvakrat manjši, a dvakrat močnejši strojček in za vikend odpotovali prat perilo k mamicam v provinco.

V nedeljo zvečer sem se s kupom opranih cunj v nahrbtniku vrnila v prestolnico. Prvo, kar sem slišala, ko sem prestopila prag stanovanja, je bilo brnenje sesalnika izza sostanovalčevih vrat. Peter sicer ni bil eden tistih, ki za finale vikenda ribajo tla in pospravljajo prazne pivske pločevinke, ki so se nabrale pod posteljo. A sem si takrat to čistilno zagnanost razložila tako – nov stroj v stanovanju deluje na moške kot magnet. A bolje bi bilo, da bi se motila.

Komaj sem odložila torbe, že sem iz Petrove sobe zaslišala krik zveri. Ko sem pridrvela v Petrov brlog, je sesalnik še kar naprej brnel, ampak s priglušenim zvokom. Nagi sosed pa je sedel na postelji in nase z eno tresočo roko vlekel rjuho, z drugo pa je držal cev.

»Ugasni sesalca!« se je moledujoče zadrl.

Nekaj minut pozneje, ko sem Petra peljala na urgenco, se je čutil dolžnega, da mi pojasni. S kolegi so se med vikendom po »nekaj« pivih pogovarjali o koristnosti drkanja za moško zdravje. Po dveh rundah je nekdo začel razlagati, da se začneš pač, če ga »matraš« na en in isti način, dolgočasiti in da so vsi ti pripomočki iz seks šopa čisto brez veze. In ker je bilo nekaj študentov tehničnih ved, so nekako prišli na temo sesalnika kot poceni nadomestila za vakuum, ki ga ponujajo izdelovalci igrač za odrasle, in sploh o vplivih vakuuma na krvna telesca itd.

Naslednji dan se je Peter streznil s trdno zasidrano vezjo v glavi: »Sesalnik, vakuum, krvna telesca.« V kotu pa je stal naš novi, še ne (zlo)rabljeni in nič hudega sluteči sesalnik.

»Sam sebi se čudim, kakšna budala sem!« je skoraj jokal Peter, ko je stoje čakal na zdravnika. Sedel je le mukoma, ker je sesalec v trenutku, ko sem vstopala v stanovanje, posrkal poleg Petrovega lulčka tudi njegova jajčka. Kar je mojega sostanovalca tako presenetilo, da se ni mogel niti premakniti, kaj šele pritisniti na »stop«.

Na svojih napakah se učimo, vendar ne vsi. Ni minilo dolgo, ko je Peter potrkal na vrata moje sobe, češ ali ga lahko (ponovno) peljem na urgenco.

»Neznanka …,« je rdeč od sramu začel razlagati. Nekaj časa sediš na lastni roki, dokler ta ne omrtvi. Potem pa se s to »neznanko« lotiš sicer že znanega postopka. Težava je bila v tem, da Peter ni sedel na okončini, kot to priporočajo »strokovnjaki« s specializiranih spletnih strani. Ne, on si je roko, da bi dosegel pravi učinek – kot da ni njegova –, zavezal z vrvico …

Lahko si mislite, kako sem si oddahnila, ko je Peter »k hiši« končno pripeljal punco. A sem se očitno prezgodaj veselila. Neke noči je sosed spet potrkal na vrata. Izdihoval je alkoholne hlape, toda videti je bil še preveč trezen. Njegovo dekle me raje ni pogledalo v oči.

V smrtni tišini smo se vsi trije pripeljali na urgenco. K zdravnikom je šla samo punca in glede na to, koliko časa so si vzeli za njen primer, ni šlo za kontracepcijsko tabletko. Naslednji teden pa se je Peter po hitrem postopku odselil, ne da bi zahteval vračilo najemnine in varščine. Preselil se je k punci. Mogoče pa na stara leta le ne bo ujčkal malih sesalnikov.

Agata P.