O slovenskem filmu, predvsem pa o novem vodstvu slovenskega Filmskega sklada (zdaj ko je postal vršilec dolžnosti direktorja Filmskega sklada Igor Prodnik), se zadnje čase v javnosti (morda tudi na vladi?) veliko govori. Javnost na nepravilnosti na tem področju prav tako že nekaj časa glasno opozarjajo tudi filmski ustvarjalci sami.

O poraznem stanju slovenske kinematografije so danes na novinarski konferenci spregovorili: Društvo slovenskih filmskih ustvarjalcev (DSFU), Gospodarsko interesno združenje slovenskih filmskih producentov (GIZ) in Društvo slovenskih režiserjev (DSR), srečanja pa se je - kot obiskovalec- udeležil tudi novi v.d. direktorja Filmskega sklada Igorja Prodnika. Tole je poziv, ki so ga predstavniki zgoraj navedenih društev in združenja naslovili na vlado:

“POZIV VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE

* Zato da bi kinematografija producirala kakovostne filme, jih optimalno eksploatirala, delovala gospodarno ter delovala v skladu z normalnimi standardi pravne države in s temeljnimi človekovimi svoboščinami, mora vsak načrt prihodnje ureditve slovenske kinematografije:
• zakonsko urediti celotno področje: produkcijo, distribucijo, prikazovanje, televizije in druge uporabnike vsebin;
• zagotoviti toliko sredstev, da bo sklad lahko deloval kot avtonomno telo, in tudi pripravljal in vodil transparentno filmsko politiko;
• z zakonom zagotoviti tako organizacijo, da bodo filmsko politiko vodili strokovnjaki;
• z zakonom preprečiti možnost, da bi prišlo do vzpostavitve državne kinematografije;
• zagotoviti tako obliko lastništva in upravljanja Viba filma, ki bo omogočil njeno optimalno delovanje
• zagotoviti, da bodo pred iskanjem boljših oblik organiziranja izdelane potrebne raziskave, študije in analize trenutnega stanja;
• poiskati nove rešitve dogovorno z vsemi prizadetimi in vmešanimi, predvsem z Ministrstvom za finance, Ministrstvom za javno upravo, z distributerji, prikazovalci s televizijami in drugimi uporabniki vsebin;
• zagotoviti, da bodo pri pripravi reforme sodelovali ustrezno strokovno in vodstveno kvalificirani strokovnjaki, kar pomeni, da jih je potrebno imenovati v soglasju z večino stroke.

V prvem videu spregovori razrešena podpredsednica nadzornega sveta filmskega sklada Marjetica Mahne, ki krivdo za nezavidljivo stanje na področju slovenskega filma pripisuje prav novemu v.d. direktorja sklada Igorju Prodniku in nekdanjemu v.d. direktorja Stanetu Malčiču. Med samo razpravo se je oglasil tudi Prodnik, svoje pa je povedal tudi Jan Cvitkovič:

“Ob takšnem vodenju resorja za kulturo se je treba pravzaprav vprašat, ne do kdaj bo Simoniti to dopuščal, ampak do kdaj bo Simonitijo to dopuščeno”.

O svojih izkušnjah sta spregovorila tudi slovenska producenta Gorazd Norčič in Dunja Klemenc:

Dunja Klemenc: “In mislim, da si ne smemo dovolit tega, da se bomo potopili, zato, ker se prepiramo”.

Režiser Dražen Štader je opozoril na problem državne cenzure:

“Kot kaže je slovenski film najbolje zatreti v kali, preden se ta sploh rodi”.

In takole se je nadaljevala razprava, začenši z Matjažem Žbontarjem (Gospodarsko interesno združenje producentov):

“In na koncu se zve, da je to recimo ena mošnja, kjer je noter tri pa pol milijone evrov. In zdaj se mi tle vsi tepemo za teh tri pa pol milijone evrov, namest da bi se za trideset, recimo.”

In potem se je zopet oglasil Igor Prodnik:

“Se zahvaljujem za norčevanje, ki ste mi ga prpravli.”

Denis Sarkić, Katja Lenart