Na obisk, ki ni bil ravno odmeven, je prišla švedska predstavnica Stranke evropskih zelenih Eva Goes. Podpreti je prišla predsedniškega kandidata Darka Kranjca, ki naj bi kmalu zbral dovolj podpisov za svojo kandidaturo. A to se zdi manj pomembno od tega kar je povedla. Njene besede sicer niso sporočale nič pretirano novega, vendar smo zagovornico zelene politike, iz države kjer to nekaj pomeni, lahko vsaj slišali.

Najprej je Eva Goes povedala, da Kranjca podpira ker se ji zdi pomembna vloga mladih v visoki politiki. Na Švedskem so imeli denimo devetnajstletnega poslanca in tri mlada dekleta, ki so poslanke postale, ko so bile stare nekaj več kot dvajset let. Vendar to ni bilo tisto najbolj pomembno sporočilo švedske “zelenke”, čeprav je res, da je zelena barva tesno povezana tudi s starostjo politikov. Konec koncev tudi okoljska vprašanja niso ravno stara. Njihovo dramatično zaostrovanje pa je sploh nekaj zelo novega.

Eva ni govorila samo o globalnem segrevanju in odgovornosti velikih. Ni govorila samo o Kyotu in Združenih državah Amerike, Avstraliji ali o Kitajski. Namesto tega je povedala nekaj, na prvi pogled, skoraj banalnih ukrepov s katerimi se Švedska lahko ponaša kot “zelena” in so dosežek zelene politike. Denimo uporaba bio goriva. Na švedskem za izdelavo tega goriva uporabljajo mestne in druge odpadke. V treh mestih vsi avtobusi in vsa komunalna vozila poganja to gorivo. Takšna uporaba bio goriva se je že razširila na vso južno polovico Švedske. Predelava se vrši tudi v zelo majhnih količinah, tako da je takšen način primeren tako rekoč za vsako mesto. Poleg tega so poskrbeli, da kupci “ekoloških” avtomobilov, ki jih poganja bio gorivo, lahko v mnogih mestih parkirajo brezplačno.

Nič novega. Švedska konec koncev ni edina država, ki se trudi s takšnimi projekti. Ampak pri nas - v deželi kjer “zeleni” tako rekoč ne obstajajo so takšne pobude skorajda nepredstavljive. Zakaj? Morda se zdi paradoksalno, a s pomočjo takšnih konkretnih in praviloma lokalnih pobud bi lahko zeleni v Sloveniji šele vzpostavili svojo politiko kot kredibilno. Ali pa je tudi to nemogoče in je ljubezen do avtomobilov pri nas enostavno prevelika? Tako velika, da po novem vozijo kar po Ljubljanski tržnici. Kot če bi jih speljali po sredi kakšnega nakupovalnega centra. In kar je najbolj zaskrbljujoče - bolj malo ljudi protestira. Ker je vse skupaj itak brez veze? Ko problem kdo omeni županu tako ali tako dobi odgovor, da problema ni.

Eva s Švedske je v Ljubljani povedala da sodeluje z zelenimi po vsem svetu, tudi v vzhodni Evropi in državah v razvoju. Pravi, da zelene stranke povsod rastejo kot gobe po dežju, ker je potreba po njih pač vedno večja. In Slovenija? Eva pravi, da bi morala imeti vsaj eno zeleno stranko v parlamentu. Slišati je skoraj kot utopija, saj prav veliko znakov, da bi se kaj takšnega lahko zgodilo nikakor ni videti. Ampak pustimo se presenetiti.

Vedno več ljudi namreč tudi v Sloveniji verjame, da bo prihodnost zelena ali pa je ne bo.

Jani Sever