Komentar - Branimir
12. september 2007 ob 14:00 | Vest |Minister Zver je na začetku svojega mandata napovedal, da »ad hoc reform in sprememb šolskega sistema ni pričakovati« in dodal, »da se bodo potrebne spremembe izvajale postopno in zgolj na osnovi argumentiranih rezultatov analiz stanja.« Zadovoljstvo je bilo še večje, ko je nekaj dni kasneje zagotovil, da brez soglasja učiteljev ni in ne bo mogoče izpeljati nobene reforme.«
Izjavi sta poželi simpatije med izobraževalci, a skoraj tri leta kasneje bi bilo nasprotje med obljubljenim in storjenim težko bolj očitno. Najprej je minister na hitro ukinil eksterno preverjanje v osnovnih šolah in ga zamenjal z nedomišljenimi kriteriji za vpis v srednje šole. Nadaljevalo se je s spremembo v sestavi svetov šol, ki ji je s podpisi nasprotovalo 22.000 zaposlenih v izobraževanju. Te dni pa je parlament pred odločitvijo, da potrdi »ad hoc« na kup zmetane spremembe, ki ogrožajo kakovost javnih šol. Prav vsi strokovnjaki, ki so se javno opredelili, tem spremembam nasprotujejo. Nasprotujejo jim vsa ravnateljska združenja, sindikati, starši, Dijaška organizacija, Študentska organizacija, Zveza društev pedagoških delavcev in posamezna strokovna združenja.
Vlada hoče s spremembami v organizaciji in financiranju javnih šol racionalizirati njihovo delovanje in je pri tem padec kakovosti sploh ne zanima, čeprav se ga zaveda. Istočasno pa zasebnim šolam izboljšuje financiranje iz davkoplačevalskega denarja in jih postavlja v privilegiran položaj. Zasebne šole bodo tako imele poleg 100-odstotnega financiranja programa s strani države na voljo še sredstva ustanovitelja in prispevke staršev. Javne šole po teh spremembah preprosto ne bodo mogle zagotavljati enake kakovosti kot zasebne šole in potreba po zasebnih bo vse večja.
Če vemo, da je in bo večina zasebnih šol pri nas v lasti katoliške cerkve, je tudi jasno, da so slabo pripravljene reforme zgolj izgovor za uresničevanje političnega cilja koalicije, katerega žrtev je javno šolstvo, posledično z njim pa večina državljank in državljanov te države.
Branimir Štrukelj
12. september, 2007 ob 15:45
treba je sfukat petrleta, sicer bodo naši otroci nafukali !
12. september, 2007 ob 16:46
Dober komentar; jasen, kritičen, ravno pravi poudarki. Upam, da vas še kdaj vidimo na Vesti.
12. september, 2007 ob 17:19
In v katero šolo bodo hodili otroci visokega funkcionarja SDS gospoda Grimsa ?
V najboljšo!
A je to je zasebna - financirana z davkoplačevalskim denarjem?
Lepo, če pomislimo na njegovo kompanijo, ki upravlja državo in se preserava z davkoplačevalskim denarjem…
12. september, 2007 ob 22:08
tako…..seveda bodo poleg otrok naf**** tudi učitelji, ki bodo očitno po principu srednjeveške inkvizicije morali “prestopiti” k “lastnikom/ustanoviteljem”, se pred prvim odmorom pokrižati in ob nedeljah stati v cerkvi v prvih vrstah, da jim bodo vsakega avgusta podaljšali pogodbe….
MIČKA JIM PATERINA!
13. september, 2007 ob 8:57
Štrukelj pač zavaja. Tole “prav vsi strokovnjaki”…je pravljica za naivne. Namreč, po njegovem so strokovnjaki samo tisti, ki se strnjajo z njegovimi stališči, ostali pa…
Pa še ena cvetka. Otroci nekaterih nosilcev boja proti zasebnemu šolstvu in posledično izbiri staršev in otrok - so svoje lastne otroke poslali v zasebne šole. Pa tudi vrte. Celo katoliške! Naj razume, kdor more…
13. september, 2007 ob 13:27
Tile fantje ne razumejo, da šolanje plačujemo otrokom in ne sindikalistom. Financiramo izobraževanje za otroke in ne javnih šol. Kupujemo učenje matematike, fizike in drugih predmetov za otroke in ne socialne varnosti članov sindikata.
Javna šola je smiselna le, dokler ponuja najboljše razmerje price/performance storitev; obstaja razlika med javno šolo in javnim financiranjem izobraževanja. Za temeljno izobraževanje potrebujemo drugo, ne nujno prvega.
Zasebna konkurenca je nujna in bo odlična prevetritev, saj je po 16 letih očitno, da sindikalistični “strokovnjaki” niso kompetentni in ne znajo vzpostaviti mednarodno konkurenčnega šolstva in da niso kader, ki bi ga bilo smiselno ali potrebno karkoli spraševati.
13. september, 2007 ob 14:17
Problem kvalitete javnega šolstva tiči drugje: dejstvo je, da zaposluje in plačuje naše drago javno šolstvo širno poplavo ljudi z bleščečo papirno izobrazbo, njihova resnična znanja in sposobnosti pa so največkrat druga zgodba. Mnoge zaposlene v šolstvu je čas že zdavnaj povozil in se bojijo mlajših, ali po njihovem mnenju »manj« izobraženih (formalno, seveda), čeprav so ti sposobnejši, z več znanja, sposobnosti in zdrave pameti.
Če torej govorimo o kvaliteti javnega šolstva, je treba najprej pogledati resnico: slovenska javna šolska hiša ima devet nadstropij, a le “papirne” temelje. . Tako je počelo plemstvo: poniževalo in izkoriščalo je meščane in tlačane, torej tiste, ki niso imeli »plemiške stopnje«… Nadaljevanje vemo. Zdaj bo to storila informacijska revolucija. A ni gospod Štrukelj zgodovinar? Mogel bi dojeti, kaj se dogaja. Znanje je na spletu…
Učitelji v osnovnih in srednjih šolah, še posebno nekaterih »čudežnih« smeri, kjer vsakdo diplomira, so bolje plačeni od inženirjev, da o zgaranih ljudi v proizvodnji, ne govorim. Slovenija tega ne bo mogla več podpirati.
Škofijske gimnazije so pojem kvalitete, zato jih podpiram. Tam je red. Enako velja za zasebne šole. Privatnik si pač ne more tjavdan privoščiti nekvalitete in balasta.
13. september, 2007 ob 17:16
@Lacrimosa,si mogoče pomislil,kakšna populacija obiskuje škofijske gimnazije? Iz odgovora na to vprašanje dobiš odgovor na še eno vprašanje in sicer zakaj je tam red.
14. september, 2007 ob 10:26
Ja, Lacrimosa, pozabila si na nekaj… Zakaj je red na Škofijskih gimnazijah? Zaradi populacije, ki jih obiskuje ter predvsem zaradi tega, ker dijak podpiše pogodbo s šolo, da se bo držal pravil igre, drugače povedano, da se bo obnašal tako, kot se v civilizirani družbi ljudje morajo obnašati. V javnih šolah pa… mora biti prisotna vsa drhal, ki se v večini primerov ne zna vesti, zdaj pa bo to s financiranjem po glavi še bolj očitno. Z javnih šol bi bilo potrebno zmetati vse dijake, ki se ne učijo in delajo probleme ter jim zaračunati šolnino/odškodnino za nazaj, za čas ko jih je država ujčkala in jim financirala šolanje. Šolski sistem ni poceni… zakaj potem podpiramo lenobe med dijaki in jim z denarjem davkoplačevalcev omogočamo, da delajo neumnosti. To je bistvo problema javnega šolstva in ne kakšni da so učitelji in podobno… res pa je, da bi se marsikaj lahko reklo tudi o nesposobnih in politično postavljenih ravnateljih in povampirjeni ter neživljenjski šolski inšpekciji.
14. september, 2007 ob 11:08
Pozdravljeni!
Da ustavil sem se na tej strani, da malo pokomentiram komentarje. Lahko že takoj rečem, da marsikdo, ki je tule kmentiral, ni zaposlen v šolstvu in nima, po domače, blage veze kaj se sploh dogaja in kako stvari tečejo.
S komentarjem g. Štruklja se popolnoma strinjam. Z vsakim odstavkom!
Glede vaših komentarjev:
———————————–
grega pravi:
12. september, 2007 ob 22:08
tako…..seveda bodo poleg otrok naf**** tudi učitelji, ki bodo očitno po principu srednjeveške inkvizicije morali “prestopiti” k “lastnikom/ustanoviteljem”, se pred prvim odmorom pokrižati in ob nedeljah stati v cerkvi v prvih vrstah, da jim bodo vsakega avgusta podaljšali pogodbe….
wwwampy: tako je. Nismo vsi katoliki. Nekateri ne odobravamo Cerkve. Župnik ni in ne bo moj “najboljši” prijatelj. Kako tega drugače misleči (katoliki!) ne vidite. Gre seveda za to, da bo Cerkec nastavila svoje ljudi, učitelje na ta mesta. Smo to hoteli? Je to demokracija? Saj, demokracija - prikrita diktatura.
————————————————-
Tomaž Štih pravi:
13. september, 2007 ob 13:27
Tile fantje ne razumejo, da šolanje plačujemo otrokom in ne sindikalistom. Financiramo izobraževanje za otroke in ne javnih šol. Kupujemo učenje matematike, fizike in drugih predmetov za otroke in ne socialne varnosti članov sindikata.
Javna šola je smiselna le, dokler ponuja najboljše razmerje price/performance storitev; obstaja razlika med javno šolo in javnim financiranjem izobraževanja. Za temeljno izobraževanje potrebujemo drugo, ne nujno prvega.
Zasebna konkurenca je nujna in bo odlična prevetritev, saj je po 16 letih očitno, da sindikalistični “strokovnjaki” niso kompetentni in ne znajo vzpostaviti mednarodno konkurenčnega šolstva in da niso kader, ki bi ga bilo smiselno ali potrebno karkoli spraševati.
wwwampy: kar se tiče tega komentarja me je pa groza. Po moje gre za človeka, ki živi v paralelnem svetu. Se opravičujem, če kdo to razume kot žaljivko… Seveda šolanje plačujete za otroke, ampak s tem torej tudi šolstvo in profesorje. Tudi javno šolstvo potrebuje javno financiranje (in še kakšno drugo), da bi lahko zadostilo vsem pogojem. Še mimogrede, učenja in znanja se ne kupuje!!! Očitno ga vi v kapitalistični družbi pač lahko. Žal mi je za te otroke. In če bo tak otrok postal učitelj, profesor? Le kako bi učil? A bo strokovno usposobljen? To pa ni več stvar javnega šolstva, ampak fakultet. Univerze so krive, ker praktično dandanes lahko diplomira vsak.
Nekateri vedno trdite, da so učitelji nesposobni, nestrokovni,… A res? Verjamem, da nekateri so. Na žalost jih je vedno več. Ampak, krivi so drugi. Tisti, ki dovolijo, da takšni ljudje delajo in podajajo znanje otrokom.
Bodo zasebne šole res rešitev? Hm, za tiste ki grejejo stolčke tam zgoraj že. Saj bodo njihovi otroci multi izobraženi in multi blabla. Z denarjem se danes daleč pride ja.
A ste tako prepričani, da bodo na zasebnih šolah delali samo vrhunski učitelji? Kako sploh ocenite učitelje? Odvisno bo, kdo bo vodil zasebno šolo. Tako kot je sedaj. Odvisno kateri ravnatelj vodi šolo. In niso za ta dogajanja krivi učitelji! Kako pa bo lastnik zasebne šole, ki recimo ni šolnik, ampak ima cele gore denarja in vez ta zgoraj za ustanovitev šole, vedel, kateri učitelj je dober? Po odzivu staršev? Po odzivu otrok? A starši res vedo, zakaj njihov otrok hodi v šolo? Nekateri že ja. Ogromno pa jih ne. Lahko povem iz lastnih izkušenj.
Danes je predvsem problem vzgoja. Večina otrok (s tem mislim na njihove starše!!!) je zelo nevzgojenih. Nimajo odnosa do učitelja. Hja, saj ga ne more imeti, ča ga tudi starš nima.
Ne vem, zakaj je učitelj danes tako malo cenjen? Kaj je naredil? Ravno tako potrebuje visoko šolo, ravno tako se mora veš čas izobraževati in slediti trendom,… Tisti učitelji, ki tega ne počno… Škoda besed za njih. Za to so pristojni drugi.
Vi, ki toliko pljuvate po učiteljih in šolstvu - kaj pa je naredila inšpekcija za izboljšanje kakovosti? Kaj ravnatelji? Kaj MINISTER? Če mene vprašate - nič. Zdaj se je pač našla “rešitev” - zasebne šole. Ker je v javnih očitno že preveč packarije. Pa gremo na novo.
Sam sem učitelj, mlad učitelj, po diplomi, in moram priznati, da nisem ponosen na naše šolstvo. A ni to kriminal? Poln elan in motivacije, cela svetovna Slovenija pa pljuva po nas. HVALA!!!
14. september, 2007 ob 11:11
J.B.Tito - bravo!!!!!
Končno nekdo, ki razume dogajanje…
14. september, 2007 ob 11:49
Da imajo starši pravico odločati o vzgoji svojih otrok, ni sporno. Ali je tudi modro, da se družinske preference replicirajo v šoli, je čisto drugo vprašanje. Nekateri bi bolj svetovali, naj otrok dobi v šoli čim bolj *drugačno* izkušnjo kot doma, da širi izkustvena obzorja. Meni osebno tudi ni simpatično, da bi otroke segregirali po veri staršev, zdi se mi celo zelo slabo. Ampak pravice so pač pravice. Tudi ni sporno, da država ne sme omejevati ustanavljanja zasebnih šol. Ampak, po drugi strani, prav tako ni sporno, da je država dolžna skrbeti ne le za obstoj ampak tudi za kvaliteto in standard javnega šolstva. Za javno šolstvo je dolžna skrbeti, zasebnega pa omogočati - ne pa obratno. Kajti javno šolstvo je dovolj, da pokrije pravice otrok, zasebno pa, kot se je tudi v diskusiji že pokazalo, streže željam, pa tudi pravicam, staršev.
Nobenega dokaza ni, da je zasebno šolstvo kaj boljše. V ZDA so zadevo natančno preštudirali in niso dokazali razlik. Pri nas pa bo treba najprej poskrbeti za kvalitetno izdelan sistem zunanjega in notranjega evalviranja, za merjenje “dodane vrednosti” (kajti še malo ni vseeno, kakšni otroci vstopijo v šolo, in se kakovosti nikakor ne sme meriti samo z izstopnimi parametri), preden se bomo lahko šli “konkurenco”. za zdaj gremo va nasprotni smeri, v omejavanje zunanjega ocenjevanja in zmanjševanje njegovega pomena. Sploh pa šola ni podjetje, in je uporaba “free-market” meril in rešitev tu zelo tvegana. Tudi pri vprašanju, ali je znanje in izobraževanje javno dobro ali tržno blago, in v kakšnem razmerju, se bije bitka med civilizacijo in neo-barbarizmom!
Treba pa je opaziti, da so reformatorji prvič izrecno povedali, da želijo plačevati 100% od *programa* in da morajo ustanoviteljske obveznosti pač poravnavati ustanovitelji. Doslej to niti ni bilo tako jasno, o 100% od česa teče beseda, kot tudi ni bila povsem jasna dikcija zakona, za 85% od česa je šlo doslej. Nekaj magle bo še treba razpihati. Treba pa je vztrajati na tem, da je pač država odgovorna ne le za obstoj temveč tudi za kvaliteto javnega šolstva. Z javni sredstvi naj podpira zasebno šolstvo z skladu z možnostmi!
14. september, 2007 ob 16:02
Država ima dolžnost do davkoplačevalcev. In to je za njihov težko prisluženi denar pridobiti kar najkvalitetnejše izobraževanje. Mi financiramo izobraževanje otrok; mi ne financiramo zajamčenih služb za člane sindikata.
Pri tem je povsem nebistveno, ali je izvajalec izobraževanja javen ali zaseben. Pomembnejše je, kdo nudi kvalitetnejšo storitev po konkurenčnejši ceni. Če je to zasebni sektor, potem je lahko 100% šol zasebnih.
Država financira izobraževanje otrok; to je tisto s čemer se strinja večina državljank in državljanov.
Naloga države je izbrati najkvalitetnejšega izvajalca ne glede na to ali je to javni ali zasebni sektor. Empirično so zasebne šole boljše. To je npr. glavni razlog, da imajo daleč največji delež zasebnih šol v Skandinaviji (vključno z voucherji, ki mislim da sta jih v praksi vpeljali le ZDA in Švedska), kjer morajo zaradi nekonkurenčnosti še posebej skrbeti za izobraževanje.
Ker pa se je v preteklosti pokazalo dvoje:
1. da naše sindikalno kontrolirane šole niso sposobne mednarodne konkurenčnosti in
2. da državni uradniki niso sposobni in ne znajo dobro presojati kvalitete,
je najbolj smiseln voucherski sistem.
Po tem sistemu voucherje za šole dobijo starši otrok. Z enim voucherjem je mogoče plačati eno leto šolanja. Ali bodo voucher vnovčili pri zasebni ali javni šoli je torej odločitev staršev in ne države ali celo nekakšnih sindikalistov, ki pri vsem skupaj nimajo nič in so v konfliktu interesov; zato jih je potrebno iz tega procesa izključiti.
14. september, 2007 ob 16:09
“Za javno šolstvo je dolžna skrbeti, zasebnega pa omogočati”
Zoran, javno šolstvo pomeni JAVNO FINANCIRANO ŠOLSTVO in ne SINDIKALNO IZVAJANO ŠOLSTVO. Šolstvo je lahko javno tudi, če ga izvaja 100% zasebnih šol. Šolstvo je javno, kadar država plačuje vsakemu otroku izobraževanje.
14. september, 2007 ob 19:18
Potem bi bila tudi waldorfska šola v Ljubljani javna, ker je visoko javno financirana, pa se ji reče zasebna. Tvoja trditev ne zdrži. Delež javnega financiranja je seveda pomemben in modeli po deželah so kaj pestri, ampak kaj je javno in kaj zasebno, se presoja po ustanovitelju. (Da ga izvaja sindikat, je itak bosa. Ampak učiteljstva nima ta hip kdo drug zastopati. Ustanovitelji osnovnih šol so občine, srednjih država, v prihodnje pokrajine. Kako so zloženi sveti šol, itk veš, ne? Sindikati nimajo s tem nič.) Kjer je tradicija bila drugačna in imajo dobro razvito mrežo zasebnih šol (npr. Nizozemska) pač nimajo takšne potrebe po razvijanju javnih, pač v visokem deležu financirajo zasebne. Destrukcija dobro razvite mreže javnih šol (naše šolstvo ni slabo!), zato da narediš prostor za zasebne, pa je zelo problematična. Morda pa bi se bolj razumeli, če bi ločili vrtce, osnovno, srednje in visoko šolstvo; najboljše rešitve se najbrž nekoliko razlikujejo glede na raven. Meni se zdi, da je najbolje otroke v osnovni šoli obdržati skupaj, brez verskega segregiranja, z izenačenimi štartnimi pogoji, v kvalitetni javni šoli, za katero skrbijo občine kot ustanoviteljice in država. Po ustrezni notranji in delni zunanji diferenciaciji. V srednjih šolah in višje je slika takointako veliko bolj pestra.
Še enkrat, ni dokazano, da bi bile zasebne šole boljše, če kontroliraš vse vstopne pogoje. Če pa imajo vnaprej zagotovljene boljše učence in boljše materialne pogoje, potem že mogoče.
Očitno se v principu razlikujeva v tem, da jaz v blagoslov privatizacije vseh javnih sistemov in storitev kaj dosti ne verjamem. Letos sem govoril z zelo resnim raziskovalcev trendov in indikatorjev iz VB, ki je prepričan, da je Tacherizem naredil ogromno in dolgoročno škodo. Ko javne servise razbiješ, jih ne zložiš nazaj kar tako. Saj takim z dosti denarja to morda ustreza, kaj jih pa briga, imajo na dosegu vse kar rabijo, cena ni problem. Ampak nižji sloji padajo skozi razpoke fragmentiranih sistemov in končne družbena cena te škode je grozljivo visoka. Vglavnem se kaže v prenatrpanih zaporih. Če je kapitalihem zmagal, naj prevzame še odgovornost za ljudi, ne. Saj se strnjiam, da smo v prvi vrsti odgovorni vsak zase, ampak smo tudi za druge. Zanikanje tega je hudo kratkovidno.
15. september, 2007 ob 0:19
Največji odstotek otrok v zasebnih šolah imajo na Nizozemskem (75.3%) in v Belgiji (56.8%). Ker razumejo to, kar sem jaz napisal. Javno šolstvo pomeni javno financirano izobraževanje otrok in ne vnaprej določenih izvajalcev izobraževanja, ki da bi morali biti avtomatično državni uslužbenci. Javni sistem je lahko tudi sistem, ki ga izvaja 100% šol v zasebni lasti, ker glavna lastnost javnega sistema ni, da so šole v državni lasti ampak, da država financira izobraževanje.
Izvajalci pa so lahko zasebni ali državni. Naloga države je izbrati najugodnejšo (price/performance) varijanto in glede na empirične izkušnje zasebne šole nudijo več od javnih. Optimalno staršem ponudi izbiro (zato voucherji), da se sami odločijo, ali želijo svojega otroka vpisati v javno ali v zasebno šolo.
Naloga države je dvoje
1) Staršem omogočiti, da kupijo kar najboljše izobraževanje za otroka (to je t.i. javna komponenta šolstva) in
2) sproti preverjati kvaliteto vsega izobraževanja, ki se financira iz proračuna.
Še enkrat. Mi financiramo IZOBRAŽEVANJE OTROK in ne sindikatov. Prisotnost sindikatov v debate o financiranju je konflikt interesov, oni v teh polemikah niso ničesar izgubili in zato v njih nimajo kaj iskati.
Iz teh pogovorov je smiselno izključiti tudi marksiste, ki se trudijo le zagotoviti reden pritok denarja svojim volilcem in jim ni mar za interese otrok in možnost izbire njihovih staršev.
15. september, 2007 ob 7:50
Opažam, da nihče tudi še ni opazil, da je politično delovanje posmehovanje slovenski zakonodaji. Mi smo želeli zaščititi delavce pred politiko tako, da smo v zakon o političnih strankah zapisali, da *ne smejo* delovati znotraj podjetja. Hkrati smo sindikatom to dopustili in jim celo omogočili privilegije (pobiranje članarine zanje, ipd.)
Zdaj pa se sindikati, v posmeh duhu zakona o političnih strankah, namesto o plačah in razmerah za delo svojih zaposlenih vtikajo v politiko šolstva (in zelo jasno je mogoče razmejiti kaj je politika in kaj pogovor o plačah in razmerah za delo).
To je flagrantno nespoštovanje slovenskega pravnega reda in izigravanje zakonov. Tem ljudem bi morali vse privilegije vzeti, ker jih očitno zlorabljajo.
15. september, 2007 ob 23:58
sindikalist štrukelj je žal izgubil vsak stik z realnostjo v javni šoli - skupaj z gabrovo ustavo pravic brez dolžnosti sta dala otrokom proste roke,da se izživljajo nad učitelji,ki nimajo ne avtoritete ne volje do izobraževanja in vzgoje,se le trudijo preživeti po svojih najboljših močeh,brez idealov o tem,kako otroke čim več naučiti in jih tako kar najbolje pripraviti za življenje.zato je skrajni čas,da nehate s politizacijo članstva ter se v miru vrnete v razred in po svojih najboljših močeh prispevate k dobremu vzdušju v razredu,šolsko politiko pa prepustite sposobnejšim in manj konfliktnim osebam v resničnem prizadevabju za kvalitetno javno šolo ob sobivanju zasebnih šol.tudi muslimani jo bodo hoteli imeti,ne le katoliki.zato ne nagajate v naprej.
ps tudi tony blair je šolal kot anglikanec svoje otroke na kvalitetni katoliško šoli - ker ima za sabo več 100 let demokracije,pa se tam zato ne zgražajo!
16. september, 2007 ob 11:11
Apropos. Hillary Clinton ima polna usta neizmerne kvalitete javnih šol, ampak Chelseo je izšolala na zasebni.
23. september, 2007 ob 16:31
Tale Branimir je pa očitno orenk socialist? Noro, kje še eni živijo….
26. september, 2007 ob 22:37
ne,orenk priviligiran rdeči kučanov zet….namesto znanja in avtoritete učiteljev ga zanima politika,pa se ne upa javno pridružiti sd!
1. oktober, 2007 ob 11:55
Branimirja zanima nadaljnja skrivalnica in privilegiji mnogih, mnogih nesposobnih “izobražencev” v javnem šolstvu. Uf, vrli izobrazbeni papirji; nomen est omen! Tragedija.
7. oktober, 2007 ob 23:27
[…] še cel kup drugih znanih (neigralskih) obrazov. Recimo Metod Pevec, ko je še hotel biti igralec, Branimir Štrukelj iz sindikatov ali pa omenjena trojka z zgornje fotke (v prvem nadaljevanju jo prvič vidimo nekje […]
30. oktober, 2007 ob 21:32
Tomaž Štih, zloglasni libertarec - vladna reforma je ničvredna, ker zakon ob tem ko financira javno in zasebno šolstvo enako, hkrati ne odpravlja omejitev, zaradi katerih se javne šole ne smejo financirati iz drugih virov, medtem ko se zasebne lahko, še bolj pa me skrbi pomanjkanje programskih omejitev - več kot očitno je, da so predlogi sprememb na kožo pisani RKC, ki že razpolaga s kapitalom in infrastrukturo, da zgradi boljše šolstvo, kot ga zmore država, kar ne bi bilo sporno, če ne bi bila participacija v takem šolstvu pogojena s participacijo v ideološki indoktrinaciji RKC.
Če že moramo nazadovati, bi jaz še vedno raje prišel v samoupravljanje kot v srednji vek.
Če pa se vladni predlog popravi tako, da se javnim šolam omogoči poleg državnega tudi vse ostale vire financiranja, ki jih imajo na voljo zasebne šole ter se postavi programske omejitve (nobeni šoli, ne javni, ne zasebni, ne sme biti dovoljeno poučevati kreacionizma, izvajati kakršnekoli verske vzgoje ali pogojevati participiranja s katerokoli razen s pedagoško strokovno utemeljenimi lastnostmi, ter izkazovati naklonjenosti katerikoli religiji ali drugi ideologiji razen vzgoje za demokracijo in spoštovanja človekovih pravic, med katere mimogrede spada tudi verska svoboda, ki je predlagani šolski sistem z že omenjenim pogojevanjem participacije ne zagotavlja), potem pa predlog niti ni več tako zelo katastrofalen.
O Branimirju Štruklju pa… Meni se zdi dovolj argumentiran, da vas lahko brez skrbi zanemarim, ker mu očitate zgolj to da je član nekega sindikata, nikjer pa niste pokazali, da se glede česa moti.