Špansko Kanarsko otočje je popolnoma vulkanskega izvora. Tako je tudi najvišji gora Tenerifov prav vulkan “Teide” s svojimi 3718 m nadmorske višine.

Tenerifi imajo svoj čar. Lega ob atlantskem oceanu prispeva stalen, tudi če rahel vetrič po celotnem otoku, najočitnejša razlika pa se kaže med severnim in južnim delom. Severni hladni atlantski tokovi ponujajo neprestalno vlago in temu primerno bujno rastlinstvo in odlične pogoje za kmetijstvo. Palme, kaktusi aloe-vere, banane, … prava paša za oči in raj za ljubitelje narave. Južni del otoka je popolnoma obratna slika bujnega severnega dela. Tako visoke gorske pregrade v središču otoka kot topel atlantski tok od severa proti jugu postopoma spreminjajo otok v nekakšno peščeno in kamnito pokrajino polno kaktusov in tu pa tam lahko opazimo kakšno palmo, ki nam naredi senco pred stalno sončnimi dnevi. In to divje palme, ki so za razliko od naših Koprskih, v svojem domačem okolju resnično nekaj posebnega. (Ne me jemat za besedo, a so bojda koprske palme prev iz kanarskih Tenerifov - tega mi na občini niso znali oz. želeli povedati)

Nastanjeni smo bili v južnem delu otoka na območju “Las Americas” blizu mesteca “San Cristianos”. Ta predel je znan predvsem kot turistično središče z 2. najlepšo plažo (playa Las Americas) na otoku. Sicer je res, da dobro dene najeti ležalnike na razgretem pesku in se vsake toliko časa ohladit v ravno pravšnjem atlantiku, a več kot dan ali dva v tednu tega ne bi mogel početi. Najverjetneje bi popizdil in težko razumem turiste, ki se vsakodnevno držijo rutine “zajtrk, plaža (ista kot prejšnji dan), kosilo (vedni v isti restavraciji, ker ima bojda dobre špagete), počitek, plaža, 100-200m sprehoda, TV in spanje”. Šus v glavo! To mi enostavno ne gre v bučo po tem, ko izveš kakšne lepote premore otok in koliko stvari je moč videti že samo z renta car-jem (32 evrov/dan) in nekaj znanja pri brskanju po karti.

Kakorkoli: videli smo veliko in nekaj trenutkov sem ujel tudi v prispevek.

Črt ne bi bil Črt, če ne bi skušal vsako državo v katero potuje primerjati z domačo ljubo Slovenijo. Ko po svetu opaziš kaj vse se prodaja in sploh kaj množično grabijo turisti s celotnega sveta, te v želodcu kar rahlo stisne. Ne zato, ker je bila “pajela” slaba, ampak predvsem zato, ker veš, da bi lahko kaj takega v Sloveniji ponudili našim turistom na še bolj pristen način, kot to počnejo drugod. Le nekaj primerov: Kot oni promovirajo svoje banane, bi lahko mi svoje oljke, ki so, btw, ene najbolj kvalitetnih zaradi naše najbolj severne lege v sredozemlju. Na posnetku boste opazili utrinke iz viteških iger in se zadeva močno prodaja zaradi lepo izurjenih konjev, ki so sposobni trikov, ki jih drugi niso. Zakaj ne bi na primer našo jahalno šolo v Lipici (ki nam povzroča le izgubo) spremenili v nekoliko bolj duhovito, moderno predstavo? Zakaj ne bi izlet z žičnico na najvišji vrh na otoku (cena 12 evrov na osebo za skoraj tako dolgočasno vožnjo kot z ljubljansko vzpenjačo) spremenili v izlet na Volovjo reber, kjer bi najprej razložili kako bujno rastlinstvo imamo na to pa povedali : “Naša “fuj in fej” vlada je želela postaviti nekakšne vetrnice na tem območju, ki bi skupaj napajali približno 600 štedilnikov. Pa smo jih prašiče. Sedaj imajo lahko naši tiči mirno spanje.”

To so le ideje.

Črt Butul