Iztok Podbregar je nastopil pred komisijo za nadzor varnostno obveščevalnih služb. Povedal je, da je Sova spremljala dogajanje okoli Piranskega zaliva in da so dokumenti bili shranjeni na Sovi -če jih ni, lahko to pojasni samo Matjaž Šinkovec, ki ga je nasledil na mestu direktorja Sove. Poslanci so nato odhiteli na Sovo poslušat kaj sta se pogovarjala Janša in Sanader po telefonu tisto jesen leta 2004. Pogovori so torej res bili, čeprav je Janez Janša pred dvema mesecema trdil, da se o incidentih s Sanaderjem nikoli ni pogovarjal.

Janša je svojo izjavo spremenil že pred časom. Kmalu za tem, ko je Mag objavil, da se je s Sanaderjem res pogovarjal, da pa ni šlo za dogovarjanja o incidentih, temveč za miritev strasti po znamenitem padcu Janeza Podobnika čez korita pri mejnem prehodu na Dragonji. To zgodbo so včerajšnji dogodki pravzaprav samo potrdili. A zgodilo se je še nekaj drugega. Sedaj je jasno, da je bilo pogovorov več. Ne le eden. Čeprav je Janša doslej priznal samo enega. Koliko jih je bilo, zaenkrat ni jasno. Očitno je samo, da je premierov spomin zelo selektiven.

Koliko je bilo pogovorov in kaj sta se Janša in Sanader pogovarjala, bomo kljub vsemu najbrž zelo težko izvedeli. Za to je s svojim ravnanjem v Sovi v zadnjem letu poskrbela vlada. Ali lahko verjamemo, da Sova ni selekcionirala posnetkov in dokumentov o pogovorih, ki se jih predsednik vlade najprej sploh ni spomnil, kljub temu, da jih je bilo kar nekaj? Posbej ker zdaj priznava samo enega. Le katerega? Morda ravno tistega, v katerem ni bilo nič spornega? Kdo bi vedel. Verjeti tako ali tako ne more nihče, saj je Sova sama, le nekaj ur po Ropovi šokantni izjavi, sporočila, da v agenciji ni nikakršnih dokumentov o pogovorih med Janšo in Sanaderjem. Kako je mogoče karkoli verjeti Sovi, ki se je tako hitro, tako debelo zlagala?

Zdaj torej parlamentarci hodijo v Sovo gledat dokumente in poslušat zvočne zapise, ki naj jih, če Sova ne bi lagala in če bi imel predsednik vlade boljši spomin, sploh ne bi bilo. Njihovo zadovoljstvo z najdenim je deljeno. Na eni strani je zelo zadovoljna pozicija, ki trdi, da je Janša delal samo dobro in na drugi opozicija, ki pravi, da še niso slišali oziroma pregledali vse dokumentacije. Kako pripravno. Vlada je pač poskrbela, da je resnica o Sovi in njenem delovanju postala povsem relativna. Tudi parlamentarci so glede tega videti praktično povsem nemočni. Katere dokumente naj iščejo, koliko jih je, ali so bili prirejeni, kdaj in kako - vsega tega gotovo ne morejo ugotoviti.

In sodišče? Njegovo delo bo pravzaprav precej lažje. Nekdanji predsednik vlade Anton Rop bo tam pač moral dokazati svoje trditve. Ostalo sodišča ne zanima. To Janez Janša dobro ve. Zaradi tega se je tudi odločil za tožbo. In zaradi tega je samo dan pred pričanjem Iztoka Podbregarja v državnem zboru, nekdanjemu direktorju Sove zagrozil s tožbo, državno tožilstvo pa je proti njemu, za vsak slučaj, istočasno še vložilo ovadbi. Janša že ve kako zagroziti in kot predsednik vlade ima za grožnje pač na voljo nekaj inštrumentov, ki običajnim smrtnikom niso na voljo. To sicer ni lepo, vendar je vsekakor videti, da je bilo učinkovito. Vsaj za zdaj namreč nihče ne potrjuje Ropovih izjav.

Tako se zdi, da Janša, vsem luknjam v spominu navkljub, v dvoboju z Ropom zmaguje in da javnost lahko še enkrat pričakuje afero, ki bo ob koncu pustila vtis, da vsega niti približno nismo izvedeli. Ne glede na to ali bo Rop obsojen ali oproščen. Ali nekaj vmes. Stave se sicer trenutno nagibajo v prid predsednika vlade. Le kaj lahko namreč Rop sploh stori? Kdor koli bi mu pomagal s potrditvijo njegove zgodbe, ga čaka sodni pregon. Pravzaprav bi samo javno objavljen dokument o pogovorih med Janšo in Sanaderjem, ki bi bil hkrati povsem kredibilen, igro obrnil njemu v prid.

A tudi predsedniku vlade v prihodnjih mesecih ne bo lahko. Tudi če bo v pravdi za svojo čast pred sodiščem gladko zmagal. Spreminjanje ključnih izjav o spornih pogovorih na relaciji Zagreb -Ljubljana, laži ter izguba kredibilnosti dokumentov Sove ter Ropovo vztrajanje pri svoji zgodbi, za prvega moža slovenske vlade v nobenem primeru ne morejo biti dobra novica.

Jani Sever