Večerja
1. september 2007 ob 9:15 | Agata P. |»Mucka, si utrujena?« je ljubeče pogledal ženo, ko sta oba prišla domov iz službe.
»Potem bom pa jaz danes kuhal. Ti se odpočij,« je soprogo skoraj na silo posadil na kavč in odkorakal v kuhinjo, mrmrajoč si pod nos Avsenikovo golico.
»Mogoče veš, kje je velik nož?« se je čez tri minute vrnil v dnevno sobo s predpasnikom okrog pasu.
»V ta velikem predalu, levo?« se je zadrl že izza kuhinjskega pulta. »Kaj pa sol?« je bil še glasnejši, ker je hkrati nekaj hlastno žvečil. »Kaj praviš? Nad štedilnikom desno? Kaj pa …« Zadnje besede je preglasil hrup padajoče posode.
»Pička materna! Zakaj imamo toliko loncev?! Jih res rabimo toliko? Ja, sem v redu!«
Čez minuto je ves zaripel ponovno vkorakal v dnevno sobo. Na konici brade mu je visela smrklju podobna sluz. Od blizu se je izkazala za solatni preliv.
»Zakaj si vstala?« je dvignil obrvi. »Malo glej teve,« je pobožal ženo po ramenih. »Sem rekel, da bom jaz kuhal!?« Z roko si je segel v lase in se začel divje drgniti, saj se je malo prej z glavo udaril v vrata kuhinjske omarice. »Koliko časa se mora to kuhati?!?« je ženi pokazal škatlo z rižem. »Kje to piše na škatli? Nič ne piše … Hm, res piše. Tega raje ne bom kuhal, ker predolgo traja. Imava kaj v zamrzovalniku?« je že izginil v kuhinji.
Za hip je v stanovanju obvisela napeta tišina. Kokeršpanjel Lenči je naredil nekaj krogov okrog lastnice, a kaj hitro dojel resnost nastalega položaja. Pes je zastokal iz dna praznega želodca in se skril za naslanjačem.
»Sonček,« je zatulil iz kuhinje mož. »Našel sem zmrznjeno kuro!« je zvenel kot arheolog, ki je ravnokar odkril Tutankamonovo grobnico. Zvoki, ki so za tem prihajali iz kuhinje, so spominjali na poskus uboja. Lenči je glasno lajal, toda v kuhinjo si ni upal.
»Vem, da bo predolgo trajalo, da se odtajaš,« je možakar nagovarjal modrikastega piščanca. »Zato pa bom odrezal le kos,« je konico noža enakomerno zabijal v ledeno kepo, da so koščki leteli naokrog. »Aaaa!« je zarjovel mož, ko je hladno jeklo zdrsnilo čez njegov prst. »Ne, ni me treba peljati na urgenco,« je rekel preplašeni ženi, ki je skupaj s španjelem prihitela k ranjencu. »Rad bi se samo malo spočil,« je rekel, medtem ko mu je žena okrog prsta povezala čisto gazo. »Saj veš, težek dan je za mano,« se je usedel na kavč, »mi lahko vključiš teve?«
Agata P.
2. september, 2007 ob 12:36
torej je ženskam mesto v kuhinji?
2. september, 2007 ob 12:38
nam pa za tvjem?
meni prav
2. september, 2007 ob 14:07
Ja, to je zgleda eno sporočilo Agate P. Kdo bi si mislil… od takšne feministke ;-)
2. september, 2007 ob 14:33
No jaz se sicer z njo nebi strinjal. Kolikor prakse taksno kuhanje. Ce kuhas enkrat na 100 let je katastrofa, pa neglede na spol…
2. september, 2007 ob 14:35
Mislim, da je želela povedat da je večina moških v kuhinji nesposobnih, kar je seveda žalostno! :)
Hvala moji mami, da nisem tak!
LP vsem
2. september, 2007 ob 14:49
Pusti dragi, bom jaz…
In vzela je moji najboljšo vrtalko s svedri in se lotila montiranja ljubke poličke na steno prenovljene dnevne sobe. Med srebanjem sadnega čaja sem namesto TV-ja opazoval mojstrico pri delu. ko sem ji hotel reči, da ta je ta sveder za les in ne za steno sem sredi prve besede moral obmolčati in zadrževati solze, ko je v roke vzela moj najnovejši komplet svedrov za nerjaveče jeklo. Ker nisem smel nič pripomniti in seveda ne mogel tega zraven gledati, sem šel v gostilno na pir.
Ko sem kolegom razložil situacijo, so mi iz sočutja napolnili mizo s piri, ter me bodrili, da se je kaj podobnega njim tudi že zgodilo. Kolikor se še spomnim, so mi tudi pri praznjenju mize pomagali …
No, ko sem se spet osvesti me je pričakal očitkov poln razočaran obraz moje najdražje. Baje da sem jo pustil samo. Vendar je potem kljub vsemu le nekako zmogla poličko zmontirati. Ker sem pa za treznjenje potreboval še cel popoldan, se je odločila da je tudi steno sama pogipsala.
“POGIPSALA?!?!?! zakaj pa je bilo to potrebno?”
“Jah,” je rekla, “sem malo mimo zvrtala, pa je bilo potrebno še te luknje dol zadelat. Nič posebnega. Se tudi tebi včasih zgodi. Jutri pa še poštriham.”
?????
No, ko sem bil zmožen sem si šel ogledat kako zadeva izgleda. Ob pogledu na poličko sem želel izvedeti, zakaj ni uporabila vaservage, vendar sem ob pogledu na steno, ki je imela več lukenj kot povprečna stena v Vukovaru po obleganju, samo še lahko otožno izustil: “Jaz grem na pir …”
Za seboj sem slišal še nekaj očitkov v stilu “PRASEC, SVINJA, Ne spoštuješ mojega dela …”
Kako izgledajo moji svedri še pa ne vem, ker sem zdaj na poti proti moji dragi.
Zaželite mi srečo, ker, jutri mam službo.
2. september, 2007 ob 16:15
o, levonogi in levoroki moški (za levičarje obratno). kdo jih potrebuje? cheers na to, da bi jih bilo čim manj!
2. september, 2007 ob 16:48
willi, bravo, ahahahaha
2. september, 2007 ob 19:43
Cankar, ki je sam šel po svojo skodelico kave.
Willi: Jaz pa tuhtam, zakaj je v Sloveniji toliko alkoholikov… ? :)
2. september, 2007 ob 20:55
Bravo, Agata. Kuhat znaš. Bravo.
5. september, 2007 ob 14:06
wili, najbrž si pozabil napisat, koliko časa te je prosila, da ti to narediš… Ko ti poči film, pač narediš sama, in ponavadi ni taka katastrofa, ko bi si moški želeli:)
8. september, 2007 ob 18:19
Fani, tam nekje na začetku besedila piše, da gre za penovljeno dnevno sobo. Verjetno so se tako dela v tej sobi končala pred kratkim. In glede na orodje opisano v besedilu, lahko sklepaš, da je pretežno vso delo bilo opravljeno doma in je verjetno samo še polička manjkala do konca … Tako da bi zelo težko rekli, da je nekomu počil film, ker stvar ni bila že dolgo narejena.