politika
Mićov kriterij V.
29. avgust 2007 ob 10:04 | Maja Čakarić |Mićo Mrkaić je v nedavni kolumni v Financah predlagal nekaj vprašanj za predsedniške kandidate, ki naj bi opredeljevala njihovo libertarnost. Ob tem je zapisal, da bi bilo dobro, če bi jih novinarji zastavili čim več. Na Vesti smo kandidatom in kandidatkam zastavili vsa.
Peto vprašanje se glasi: “Ali podpirate legalizacijo prostitucije.”
29. avgust, 2007 ob 10:33
beranic bi reku JA, ampak ne ve zakaj. kokr, da je moderno bit ZA gandjo in kurbenhause - elena ve, da je lastnik ledvice drzava je pa proti kurbariji - hecno !
29. avgust, 2007 ob 11:51
dolgočasna vprašanja
29. avgust, 2007 ob 12:37
kam bomo prišli če so še “liberalci” konzervativni
29. avgust, 2007 ob 12:46
” martin pravi: 29. avgust, 2007 ob 12:37 kam bomo prišli če so še “liberalci” konzervativni”
Zadel si bistvo! Naši liberalci so velikokrat konzervativnejši od marsikatere tuje konzervativne stranke.
Smo pač kmečka deželica…
29. avgust, 2007 ob 12:53
Nočem imeti predsednika, ki zavija po štajersko(Beranič)!!!
29. avgust, 2007 ob 13:00
A boste v tej seriji pokazali tudi, kako kandidati resujejo srednjesolske matematicne naloge, kar je tudi med Mrkaicevimi predlogi ?
29. avgust, 2007 ob 13:18
Monika za predsednico!
29. avgust, 2007 ob 13:42
Iz odgovora bi sklepal, da Turk ne razume razlike med dekriminalizacijo in legalizacijo. Sedanje stanje, ko imamo prvo brez drugega lahko pripelje do določenih negativnih pojavov (ko nekaj ni kaznivo, vendar nima ustrezne minimalne zakonske podlage).
29. avgust, 2007 ob 13:53
@Bojan: mislimo še nekaj pripraviti (torej ne še v tej seriji [okoli 15-ih vprašanj]) … Samo je po mojem težko dati reševati te srednješolske teste. Kaj bi ti vprašal; se ti zdi vprašanje tipa “koliko je sinus 90 stopinj” dobro?
29. avgust, 2007 ob 14:26
To z srednješolskimi domačimi nalogami je res zanimiv,ampak neumen predlog od Mrkaića,ker bi dejansko bistvo zameglili in (zopet) ustregli Mrkaiću,da bi potem žalil vsepoprek,ker niso izpolnili njegovih standardov.
29. avgust, 2007 ob 19:28
@Tuva: Navedeno vprasanje se mi ne zdi dobro, se strinjam. Se mi pa zdi dobro (v smislu, da ne zahteva nekih hudih matematicnih vescin, ampak samo kmecko pamet) vprasanje, ki ga je predlagal Mrkaic: rdeca pipa napolni sod v 3 urah, modra isti sod v 6 urah, v koliko urah ga napolnita obe hkrati.
29. avgust, 2007 ob 22:45
HEH! Mogoče bi morali v oddaji Hribar spet uvesti rubriko “Junaki petega razreda” in v njo povabiti predsedniške kandidate!
30. avgust, 2007 ob 1:52
Štern je car. Namesto filozofiranja se pri vsakem vprašanju opredeli brez dlake na jeziku.
30. avgust, 2007 ob 3:44
Superbogati od prostitucije
Bili so papeži in škofje, ki so obogateli
od prostitucije in za to imeli lastne bordele.
- Da bi financiral vojno proti Turkom, je papež Sikstij IV. (1471-1484) v Rimu zgradil eleganten bordel za oba spola. Njegove kurtizane naj bi mu vsak teden plačale »julija« iz zlata, kar je letno zneslo 26.000 dukatov prihodka. 19) str. 172
- Za časa papeža Klemena VI. (1342-1352) so bile prostitutke tako številčne, da jih je papež Klemen obdavčil. Zgodovinar Joseph Mc Cabe je celo izbrskal listino, iz katere je razvidno, da so papeževi uradniki »kupili lep, nov, velik bordel od vdove nekega zdravnika. Listina pobožno beleži, da se je nakup izvršil »v imenu našega gospoda Jezusa Kristusa«. 19) str. 137
- V Nemčiji se je razvila nova oblika tempeljske prostitucije. Po strasburški katedrali so se podile prostitutke. Kar naj bi povrhu še vedeli: Strasburški škof je vodil bordel. 19) str. 118
- Dekan wuerzburške katedrale naj bi imel po zakonu pravico, da vsako leto iz vsake vasi v škofiji prejme konja, kosilo in mladenko. 19) str. 118
- Bolj direktno obliko tempeljske prostitucije so v 13. stoletju ponovno vpeljali v Rimu. Vse lokalne vlačuge so nagnali skupaj in jih poslali na delo v podzemno kapelo v cerkvi Santa Maria, obdane z najsvetejšimi predmeti krščanstva.
- Papež Julij II. je 2. julija leta 1510 v papeški buli odredil ustanovitev bordela, v katerem smejo mlade žene opravljati svoj poklic.
- Papeža, ki sta sledila, Leon X. in Klemen VII. sta prav tako prenašala to ustanovo pod pogojem, da četrtina vsega premoženja žensk, ki tam delajo, po njihovi smrti preide v last nun iz Sainte-Marie-Madeleine. 19) str. 236
30. avgust, 2007 ob 8:18
Zanimivo Zgodovinar! Na Vesti zmeraj zvem kaj novega !