Omejevanje igralništva
28. avgust 2007 ob 21:18 | Nejc Jemec |V prostorih Svetovnega slovenskega kongresa se je danes predstavila Koordinacija za omejevanje igralništva. Po besedah Bogdana Vidmarja, člana glavnega odbora Koordinacije, gre za zaenkrat še neformalno združenje, v katerem so združeni posamezniki, ki jih povezujejo skupne vrednote in iskanje vizije o dolgoročnem razvoju Slovenije. Morebitna izgradnja megazabavišča v Novi Gorici in širjenje igralništva po njihovem ne zagotavljata dologoročnega in trajnostnega razvoja Slovenije, prinašala in pomenila pa naj bi veliko zla za tisoče ljudi in resno grožnjo za okolje.
Za omejevanje igralništva si nameravajo prizadevati skupaj z organizacijami s podobnim pogledom na problematiko. Pripravljajo pa tudi peticijo proti širitvi igralništva, ki jo nameravajo kmalu predstaviti širši javnosti. Po zagotovilih Zlate Krašovec, tiskovne predstavnice Koordinacije za omejevanje igralništva, naj bi jih podpiralo tudi nekaj znanih in eminentnih Slovencev, konkretnih imen pa danes še niso želeli razkriti.
Koordinacijo so najprej predstavili tiskovna predstavnica Zlata Krašovec ter člana glavnega odbora Bogdan Vidmar in Janez Lampe.
Zlata Krašovec: “Oblast, ki nima ušes, da bi slišala, tudi glave nima, da bi vladala.”
Sledila je serija govorov podpore, ki so jo izrazili glavni tajnik slovenske Karitas Alojzij Štefan, predstavnik goriškega Društva za kakovost življenja Marjan Mahne, predstavnica Društva katoliških pedagogov Helena Kregar, predsednik neodvisnih sindikatov Slovenije Rastko Plohl, nenapovedano tudi predsednik Stranke mladih in morebitni uradni predsedniški kandidat Darko Krajnc, predstavnica Svetovne zveze mladih, podporo pa so v pisni obliki med drugim izrazili tudi pri Budistični kongregaciji Dharmaling.
Helena Kregar: “… smo globoko prepričani, da je lahka dostopnost igralništva izničenje vseh prizadevanj za resnično dobro mladih.”
Na koncu pa smo postavili še nekaj vprašanj.
Zlata Krašovec o pozitivnih plateh igralništva in megazabavišča: “Osebno jih ne vidim.”
Nejc Jemec
28. avgust, 2007 ob 22:23
Vso srečo!
29. avgust, 2007 ob 7:00
Dobro okrogle Gospe, tem gre dobro, če je debelost znak bogatstva.
29. avgust, 2007 ob 20:26
To Bajuk okoli ovinka spodkopava vlado katere član je.
30. avgust, 2007 ob 5:27
Tega, pa zdaj res ne razumem. Cerkev in z njo povezane ustanove so na goriškem proti igralništvu, češ, kako to škodno vpliva na ljudi in okolico. Moralno se strinjam z njimi, me je pa zmotila kolumna, ki sem jo zasledila na vest.si:POSLI MARIBORSKE ŠKOFIJE. Zdaj pa res nič več ne razumem. Mi lahko kdo to razloži! Kolumno pa je vredno prebrati, spodaj je samo delček nje.
Prva afera na braškem Golanu je izbruhnila, ko je prišlo na dan, da na tem delu otoka ni dovoljena prav nobena gradnja. Kapetanović se je branil, da je posekal gozd in poravnal teren zato, da bi posadil - oljke. Medtem je skupaj z njim v posel z oljkami vstopilo tudi slovensko podjetje “Sole Orto”, ki je kupilo veliko zemljiško parcelo poleg njegove, in skupaj so začeli pripravljati projekt oljčnega nasada s pripadajočimi hoteli, igralnicami, apartmaji, klubi, bazeni in vsem drugim, kar resen oljčnik mora imeti. Toda nova afera je izbruhnila, ko se je izvedelo, da je podjetje “Sole Orto” v večinskem lastništvu - mariborske nadškofije.
30. avgust, 2007 ob 6:19
Če politik napove, da bo nekdo obtičal v zaporu, bi se moralo zganiti pravosodje in udariti po mizi, da tako v pravni državi preprosto ne gre! Pravosodje je takrat molčalo. Pa so zrasla krila še Janševemu poslancu Ivu Hvalici in pred televizijskimi kamerami je grmel: “Ja, meni grozite! In to grozite s smrtjo, samo ne vem, komu ste naročili, ampak o tem bomo govorili kasneje.”
Ker je to zabrusil v obraz Danilu Kovačiču, ga je ta ročno tožil, in ker Hvalica svojih obtožb kajpak ni mogel dokazati, so ga sodniki zaradi grobih žalitev oglobili za dober milijon tolarjev. Njegov šef Janez Janša je s prstom pokazal na sodnike in jih povezal kar z mafijo: “Sodna veja oblasti v Sloveniji ni avtonomna. Če bi bila avtonomna, se to ne bi zgodilo. Sodna veja oblasti je v tem primeru dokazala, da je tesno povezana z nekim mafijskim zaledjem.”
Naše sodstvo je sicer molče pogoltnilo tudi to nesramnost, se je pa pod vse hujšimi pritiski le lotilo Hita in Danila Kovačiča.
Enega od vzrokov za pogrom se še danes spominja eden najboljših poznavalcev naših tajnih služb, saj je nekoč sodil prav v njihov vrh.
“Državna varnost je imela pod ostrim nadzorom vse jugoslovanske igralnice, seveda tudi slovenske. Zanimali so jo tujci, ki so jih obiskovali, in še bolj obilni denarci, ki so se vlivali v igralniške blagajne. Iz njih se je oblikoval tudi poseben fond agentur, ki je, s sicer dosledno protokolirano porabo, kajpak tekel mimo proračunskega nadzora.
S samostojnostjo so tajne službe prišle v roke novih fantov. Prav lakomno so se trudili spet prisesati na igralniške seske. Ko jim jih je Danilo Kovačič trgal iz žejnih ust, so začeli gristi. Vse telefonske in druge prisluhe, ki so jih opravljali po igralnicah, so začeli zlorabljati, da bi jim le ne presahnila pipica. Pogledali so vanje, kaj bi se dalo ‘ovrednotiti’, in začeli izsiljevati. Njihovi šefi so vsem na očeh nosili kovčke z zaupnimi dokumenti, niti parlamentarna komisija se ni več prikopala do vseh. Ko njihove vsebine le niso mogli unovčiti v Hitu, so stegnili lovke na tožilstvo, v politiko - in gonja proti Kovačiču je dobila zeleno luč.”
Vohuni so bili pogoltni
Danilo Kovačič je zadnji intervju pred odhodom v zapor dal Nedeljskemu dnevniku. Nečednosti z vohuni se je takole spominjal.
“Nikoli nisem bil v partiji, zato me tudi k odločanju niso pripustili. Med menoj in tajno policijo so sami postavili odnos, ki ga nisem smel kršiti. S tem so ‚ščitili posebno občutljivo področje, v katerega sicer lahko poseže mafija’. Za vsakega zaposlenega sem potreboval soglasje tajne službe, seveda vedno le ustno. Naše področje je pokrival Danilo Zorn in vtikali so se tudi v poslovanje. Ko sem se upiral, me je v sodelovanje prisilil finančni minister.
Neposrednega odliva igralniškega denarja v tajno službo ni bilo, ponj niso prihajali možje s klobuki, privihanimi ovratniki in črnimi aktovkami. Določili so le, kdo naj izvaja posojilno službo za igralnico, kolikšen naj bo njen zaslužek in koliko ga bo vzela tajna služba.”
So bili vohuni hudo pogoltni?
“Pobirali so 50 odstotkov provizije. Po osamosvojitvi sem takoj odkorakal k ministru Igorju Bavčarju, ta je poklical šefa tajne službe Miho Brejca in terjal sem trdne smernice za sodelovanje. Nisem jih dobil, le fraze, naj odločamo gospodarno in podobno. Tako sem posojilni službi na svojo pest zmanjšal provizijo za 50 odstotkov. Kako se je ona naprej menila z obveščevalci, ne vem. Nisem bil vpeljan ne prej, ne tedaj in ne pozneje.”
Še en “greh” je zagrešil Danilo. Dobil je vizijo razvoja slovenskega turizma in s tem menda stopil Podobnikovemu klanu na žulj.
“Če bi država imela nekaj več posluha, bi v Slovenijo lahko pripeljali za več kot 700 milijonov nemških mark turističnega prometa, tako smo načrtovali na trdnih osnovah, a ga je bilo za več kot polovico manj. Le ozrite se na težave Lipice, Postojnske jame, doline Soče, stiske kmečkega turizma … Vse to bi v povezavi z igralniško dejavnostjo lahko cvetelo in pognalo tudi druge gospodarske veje.”
Zaradi tako obetavnih načrtov menda niso planili po vas?
“Svojo vizijo smo povezovali z blejskim, bohinjskim in kranjskogorskim turizmom, zrušile so jo zavist, škodoželjnost in politično spletkarjenje. In država je to dovolila, čeprav ji je Hit, v katerem smo ustvarili 1.556 dobro plačanih delovnih mest, prinesel dve milijardi nemških mark deviznega priliva. Pokrili smo dva odstotka vseh proračunskih prilivov države.
V zahvalo so v minulih letih proti meni skovali kar nekaj obtožnic, tudi tako nesmiselnih, kot je bila ona zaradi prodaje evidenčnih deviznih pravic, ki smo jih imeli še v Jugoslaviji. Jasno, imeli smo velik devizni priliv in kot vsi izvozniki smo jih odstopali. Od uvoznikov, ki so potrebovali devize, nismo terjali plačil, ampak smo predlagali ugodna posojila. Kljub inflaciji, ki je klestila dobiček, smo s temi posojili le krepili razvoj. Nič nezakonitega torej, pa vendar je bilo pred sodiščem osemintrideset ljudi, vsi, ki so od Hita kupovali evidenčne pravice.”
“Naš Danilo”
Preden je predsednik pomilostil Kovačiča, je vest zapekla tudi njegove sokrajane. Začeli so zbirati podpise za peticijo, s katero bi dosegli pomilostitev “svojega Danila”. Zdaj pravijo, da končno verjamejo v Boga. Zaradi podpisa pod peticijo Janševa Slovenska demokratska stranka že terja, naj odstopi njihov svetnik Anton Kosmačin. Tudi mi smo z zadnjim sprehodom z Danilom Kovačičem po Novi Gorici začeli izgubljati objektivna novinarska merila, saj so ga pozdravljali kot princa na obisku. Ko pa smo se z njim domenili v nekdanjem Hitovem bifeju As, ..
30. avgust, 2007 ob 14:51
Glede na to,da se gospa piše Krašovec me zanima,če je kaj v sorodu z tistim Krašovcem,ki “pere” denar za Mariborsko nadškofijo?
22. avgust, 2008 ob 13:21
Vsekakor se ne strinjam z razlogi, predvsem pa ne razumem kako lahko kdo pomisli, da z gradnjo in širitvijo nekega objekta, da to slabo vpliva na mlade,…ter kako se bodo razvijali.
Vsekakor je to iz mojega stališča bolj nek izgovor kot pa pravi razlog.
Če že koga skrbijo mladi, potem naj raje razmišljajo, kako vzgajati, da se bodo razvili v pametne ljudi, ki se znajo dobro odločati.