- Pozdravljeni! Ribo II vozim, zdaj tri leta, odkar sem zamenjal poveljnika, ki je šel v penzijo, sem pa prej vozil druge ladje, tudi v našem podjetju.

Kako bi vi ocenili današnji ulov?

- Danes je bil ulov povprečen. Sicer se nam je mudilo domov. Če bi imeli več časa bi ulovili več, ker pa je tržišče takšno, da potrebuje frišno ribo, morajo kamioni hitro peljati naprej, smo morali priti prej v pristanišče. Ker je danes petek in jutri delajo ribarnice dopoldan, potem se zaprejo in v nedeljo so zaprte. Tako da je bil danes bolj kratek delovnik.

Kaj pa to pomeni: dober ulov - slab ulov?

- Dober ulov je relativno, ker včasih dosti ujamemo, pa cene na tržišču padejo, pa prodamo slabše. Včasih pa ujamemo manj, pa so cene višje, pa imamo v bistvu še boljši zaslužek. Jaz gledam tako: kar je manj kot dve tone je slab ulov, nad dve tone pa do šest, sedem je pa dober ulov. Vpliva pač tudi ta dejavnik, kakšna je cena ribe na tržišču.

Kateri dejavniki pa vplivajo na ulov? Mogoče vreme, letni časi?

- Vpliv na ribe je predvsem sezonskega značaja. Običajno zimski časi so slabi za ribolov, tukaj pri nas. Severni Jadran je plitko morje in plitko morje se shladi in ribe ne marajo mrzlega morja, razen nekatere sorte. Drugače je pa tako: letine so - mi rečemo temu letine, letine so različne, kakšno leto so boljše letine enih vrst rib, kakšno leto drugih. Sezonski vpliv pa je najmočnejši. Zdaj na primer avgusta meseca se precej rib zadržuje v Tržaškem zalivu, ker je pač zdaj tu dovolj topla voda. Jeseni in proti zimi pa bojo te ribe, hkrati s padanjem temperature, odhajale v bolj južna morja.

Katero vrsto rib pa lovite?

Torej mi smo specializirani za ulov plave ribe, pelaške ribe in lovimo s tehnologijo lebdeče koče. To je potezna lebdeča mreža. To mrežo morata vleči dve ladji v paru. Kot sem že rekel, smo specializirani za ulov plave ribe, se pravi sardelov, inčunov, potem pride nekaj šnjurov, mogoče tu pa tam malo cipelj. V glavnem sardele in sardoni so nam prioriteta.

Slišal sem, da je bilo včasih več ribiških ladij. Kako, da sta sedaj le dve?

- Včasih smo imeli več ladij, zato ker smo imeli delovno področje večje. Z osamosvojitvijo smo izgubili ogromna področja dela, kjer smo prej delali. Prej smo imeli možnost dela na kompletnem bivšem jugoslovanskem jadranskem morju plus mednarodnem morju. Danes pa lahko delamo samo v slovenskem teritorijalnem morju. Zato se je morala flota krčit, ker so se nam “njive” zmanjšale.

Število ribičev se je posledično zaradi tega zmanjšalo. Kakšna je vaša ocena, koliko vas je še?

- Jaz točne številke ne vem. Pri nas, nas je ribičev še enih sedemnajst, osemnajst na našem podjetju. Koliko je še privatnih ribičev, ne vem. Nekaj jih je še. Je pa sicer živo ribištvo v Izoli še vedno. Sicer je zmanjšano po številu, vendar pa so tehnologije več ali manj še vse zastopane.