Premierova država
23. avgust 2007 ob 11:00 | Jani Sever |Dokler se v Sloveniji veliki investitorji ne srečajo s predsednikom, se ne zgodi nič. Govoriti morajo še s finančnim ministrom in potem projekt prevzame državni sekretar z ekipo. Model se je izoblikoval postopoma in se bo gotovo še izpopolnjeval. A princip je jasen. Predsednik vlade mora odobriti vse, kar se pomembnega zgodi. Začelo se je z nenavadnim sestankom na vladi nekega avgustovskega dne pred dvema letoma, ko so se zbrani dogovorili za prodajo Mercatorja. Danes so prijemi samo precej bolj sofisticirani.
Princip delovanja je za vlado in predvsem za predsednika vlade priročen in seveda zelo lepo odgovarja tranzicijski strukturi slovenskega gospodarstva. Kljub temu je tak pristop tudi za vlado vsaj nekoliko neprijeten. Posebej zoprno vse skupaj postane, kadar gre za posle, ki so v veliki meri res dogovorjeni pod mizo in je za njih samo še potrebno iznajti pravo formulo, kako jih predstaviti kritikom in občutljivejšemu delu javnosti. Saj veste - če ni konkurence, je cena nižja, oškodovani davkoplačevalci, itd …
Zdi se kot da je v Sloveniji najbolj pomembno to, ali je mogoče zgodbo dovolj dobro zapakirati, da jo bo večina lahko kupila. Primera dveh velikih projektov, ki se jih je lotila vlada v zadnjem letu - igralniško-zabaviščnega parka v Novi Gorici in prodaje deleža Slovenskih železnic - takšno logiko izvrstno potrjujeta. Projekta vodi vlada in o njuni usodi se odloča na najvišji ravni. A kljub temu vladni predstavniki ves čas trdijo, da vlada z njim nima tako rekoč nič, da samo pripravlja teren za investicije in da so konkretni dogovori v rokah podjetij.
Slišati je skorajda smešno. Takoj, ko se je igralniško-zabaviščni projekt zataknil, je sam predsednik vlade obtožil vodstvo Hita, da za promocijo velike gospodarske priložnosti ni naredilo dovolj. Kmalu za tem se je začelo govoriti o tem, da bo direktor Hita najverjetneje kmalu odstavljen. Z vsem tem vlada seveda ni imela nič. Kljub temu, da je bilo vsem jasno, da se za projekt predsednik vlade osebno tako intenzivno zavzema, da mora finančni minister, ki mu skupaj s svojo stranko odločno nasprotuje, požreti vsa svoja prepričanja,
Paradoks je, da se pri oblikovanju mimikrij, ki morajo prikriti vladna vmešavanja v gospodarstvo, najbolj zatika ravno pri izrazito liberalnih projektih. Projekta mega zabavišča in privatizacije Slovenskih železnic sta namreč, vsaj v svojem bistvu, liberalna. Igralništvo je pri konzervativni publiki razumljeno kot “hudičev posel”. Privatizacija železnic (za to pravzaprav gre, kljub temu, da se v pogovorih pojavlja še en državni partner) pa je tako rekoč vzorčni liberalni projekt, ki se ga ni lotilo ravno veliko držav.
A oba liberalna projekta hkrati vsebujeta nekaj ključnih protislovij. Za začetek igralniško-zabaviščne investicije bi morala Slovenija sprejeti novo davčno zakonodajo, ki jo pravzaprav diktira ameriški investitor in bo seveda veljala tudi za vse druge, ki bodo delovali na tem področju gospodarstva. Prodaja Slovenskih železnic, oziroma ustanovitev skupnega podjetja z dovolj močnim investitorjem pa od vsega začetka poteka v okviru pogovorov z enim samim potencialnim partnerjem.
Pustimo tokrat ob strani kolateralno škodo, ki je za mnoge najbolj pomemben argument proti paradnima projektoma slovenske vlade. Odprodaja Luke Koper, ki pravzaprav najbolj zanima Nemce in sprememba okolja v Severno-Primorski regiji, sta temi, ki najbolj vznemirjata predvsem konzervativno in socialdemokratsko publiko in zadevata tako imenovani “nacionalni interes”. Tisto, kar želi vlada glede svoje vloge pri omenjenih projektih prikriti, je nekaj drugega - je njen neposredni angažma od ideje do izpeljave konkretnega posla.
Ob vsem tem sploh ni nujno, da so posli, ki bi jih predsednik vlade rad sklenil, slabi.
Način, na katerega jih poskuša vlada speljati, samo nedvoumno priča o nečem drugem - o skoraj neverjetni moči predsednika vlade in izjemno neliberalni tradiciji ter strukturi slovenske družbe.
Jani Sever
P.S.:
O znanem dejstvu, da gre za dediščino, ki jo je sedanji predsednik vlade posvojil in jo mojstrsko uporablja, ne gre izgubljati besed.
23. avgust, 2007 ob 12:06
Nič nimam proti prodaji slovenskih železnic oz. delni podaji. Če pa vlada proda Luko Koper, izgubi še tisto malo možnosti za uspeh na naslednjih volitvah.
23. avgust, 2007 ob 14:17
najbolj so bili davkoplačevalci oškodovani s prodajo leka
23. avgust, 2007 ob 16:35
Ne vem, zakaj se premier, ki vodi vlado, ta pa upravlja z državnim premoženjem, ne bi smel brigati komu, na kakšen način in pod kakšno ceno se bo prodajalo to premoženje? Kaj vam ni jasno?
23. avgust, 2007 ob 18:58
Kaj je Sever mislil s spremembo okolja na Severnem Primorskem, ki se ji lepo slovensko reče Goriška, ne vem, zato ta del težko komentiram.
23. avgust, 2007 ob 21:55
@jan
Lek so prodali tvoji “davkoplačevalci” - množica zasebnih delničarjev (ki so sledili takratni upravi Leka). Novartis je namreč - in to vedo vsi, razen tistih, ki sde sprenevedajo in zavajajo, da bi opravičili vladne mahinacije z Merkatorjem - imel že več kot 50% preden se je pogodil s državnimi skladi, ki niso imeli več izbire in so zgolj izsilili višjo ceno za vse.
24. avgust, 2007 ob 2:23
@Farad - ne vem če veš da obstaja razlika med tem, da nekdo pelje zadevo od začetka do konca in tem, da se nekdo samo briga za to da tisti ki so uradno pristojni izpeljejo svoje naloge po svoji vesti. Tako bi država morala funkcionirati, razen če živimo v državi, kjer plemenski poglavar odloča o vsem. Mislim da je ta “javna skrivnost” dovolj močan argument, da se zadeve loti kakšna protikorupcijska komisija. A mogoče kdo ve kakšni procenti se pri takšnih poslih pobirajo pod mizo? Res me zanima. Pomoje jo to kakšen razred 2-5% vrednosti posla. Tolikšne nagrade se izplačujejo za razna svetovalna dela… A ni hecno, da o takšnih detajlih nikjer nič ne moremo prebrati… Vsem je jasno da se pobirajo “kuverte”, “premije” in “nagrade”. Živimo v družbi, kjer je to očitno že normalno. Država leze v PM, mi pa se naslajamo ob gledanju Big Brotherja in španskih romanc. Takšen je pač današnji Zeitgeist.
btw: ste že vsi gledali film Zeitgeist?
25. avgust, 2007 ob 10:23
ZAKAJ NOVOGORIČANI PRAVIJO, DA SO ZAČELI VERJETI V BOGA
Ciril Brajer
Predsednik države dr. Janez Drnovšek je pomilostil nekdanjega prvega moža novogoriškega Hita Danila Kovačiča in s tem spustil iz steklenice kar nekaj starih duhov. Presekal je namreč več kot očitno pravosodno zmedo, ki jo je dokazljivo zakuhala politika. Ko se je začela, je Marjan Podobnik namreč kot prvak Slovenske ljudske stranke javno napovedal pogrom: “Po štiriindvajset ur na dan me morata čuvati kar dva varnostnika. Sem pač zagret borec za resnico in pravico, s tem pa sem spremenil življenje kar celim skupinam ljudi. Recimo v novogoriškem Hitu, kjer so bili mali bogovi, zdaj pa letajo po sodiščih in bodo nekateri pristali v zaporu!”
Sodniki so molče požirali žaljivke
Zdaj si vsi belijo glave s tem, zakaj le je predsednik republike Danilu Kovačiču podpisal pomilostitev. Zdravje, kar obeh, pa družina, pa sočutje, pa humanistični popadki, pa … Nihče ne pomisli, da je imel lahko povsem racionalen vzrok! Kot je ustavil vse preiskave črne trgovine z orožjem, ker da niso v interesu države, je morda ocenil, kako je bolje, da tudi pravosodna farsa s Hitom in z njegovim financiranjem tajnih služb ne odroma pred evropske sodnike. Kovačič je namreč prednje brez dvoma kanil stopiti! In še je nekaj sramot, za katere je bolje, da ostanejo doma.
Če politik napove, da bo nekdo obtičal v zaporu, bi se moralo zganiti pravosodje in udariti po mizi, da tako v pravni državi preprosto ne gre! Pravosodje je takrat molčalo. Pa so zrasla krila še Janševemu poslancu Ivu Hvalici in pred televizijskimi kamerami je grmel: “Ja, meni grozite! In to grozite s smrtjo, samo ne vem, komu ste naročili, ampak o tem bomo govorili kasneje.”
Ker je to zabrusil v obraz Danilu Kovačiču, ga je ta ročno tožil, in ker Hvalica svojih obtožb kajpak ni mogel dokazati, so ga sodniki zaradi grobih žalitev oglobili za dober milijon tolarjev. Njegov šef Janez Janša je s prstom pokazal na sodnike in jih povezal kar z mafijo: “Sodna veja oblasti v Sloveniji ni avtonomna. Če bi bila avtonomna, se to ne bi zgodilo. Sodna veja oblasti je v tem primeru dokazala, da je tesno povezana z nekim mafijskim zaledjem.”
Naše sodstvo je sicer molče pogoltnilo tudi to nesramnost, se je pa pod vse hujšimi pritiski le lotilo Hita in Danila Kovačiča.
Enega od vzrokov za pogrom se še danes spominja eden najboljših poznavalcev naših tajnih služb, saj je nekoč sodil prav v njihov vrh.
“Državna varnost je imela pod ostrim nadzorom vse jugoslovanske igralnice, seveda tudi slovenske. Zanimali so jo tujci, ki so jih obiskovali, in še bolj obilni denarci, ki so se vlivali v igralniške blagajne. Iz njih se je oblikoval tudi poseben fond agentur, ki je, s sicer dosledno protokolirano porabo, kajpak tekel mimo proračunskega nadzora.
S samostojnostjo so tajne službe prišle v roke novih fantov. Prav lakomno so se trudili spet prisesati na igralniške seske. Ko jim jih je Danilo Kovačič trgal iz žejnih ust, so začeli gristi. Vse telefonske in druge prisluhe, ki so jih opravljali po igralnicah, so začeli zlorabljati, da bi jim le ne presahnila pipica. Pogledali so vanje, kaj bi se dalo ‘ovrednotiti’, in začeli izsiljevati. Njihovi šefi so vsem na očeh nosili kovčke z zaupnimi dokumenti, niti parlamentarna komisija se ni več prikopala do vseh. Ko njihove vsebine le niso mogli unovčiti v Hitu, so stegnili lovke na tožilstvo, v politiko - in gonja proti Kovačiču je dobila zeleno luč.”
Vohuni so bili pogoltni
Danilo Kovačič je zadnji intervju pred odhodom v zapor dal Nedeljskemu dnevniku. Nečednosti z vohuni se je takole spominjal.
“Nikoli nisem bil v partiji, zato me tudi k odločanju niso pripustili. Med menoj in tajno policijo so sami postavili odnos, ki ga nisem smel kršiti. S tem so ‚ščitili posebno občutljivo področje, v katerega sicer lahko poseže mafija’. Za vsakega zaposlenega sem potreboval soglasje tajne službe, seveda vedno le ustno. Naše področje je pokrival Danilo Zorn in vtikali so se tudi v poslovanje. Ko sem se upiral, me je v sodelovanje prisilil finančni minister.
Neposrednega odliva igralniškega denarja v tajno službo ni bilo, ponj niso prihajali možje s klobuki, privihanimi ovratniki in črnimi aktovkami. Določili so le, kdo naj izvaja posojilno službo za igralnico, kolikšen naj bo njen zaslužek in koliko ga bo vzela tajna služba.”
So bili vohuni hudo pogoltni?
“Pobirali so 50 odstotkov provizije. Po osamosvojitvi sem takoj odkorakal k ministru Igorju Bavčarju, ta je poklical šefa tajne službe Miho Brejca in terjal sem trdne smernice za sodelovanje. Nisem jih dobil, le fraze, naj odločamo gospodarno in podobno. Tako sem posojilni službi na svojo pest zmanjšal provizijo za 50 odstotkov. Kako se je ona naprej menila z obveščevalci, ne vem. Nisem bil vpeljan ne prej, ne tedaj in ne pozneje.”
Še en “greh” je zagrešil Danilo. Dobil je vizijo razvoja slovenskega turizma in s tem menda stopil Podobnikovemu klanu na žulj.
“Če bi država imela nekaj več posluha, bi v Slovenijo lahko pripeljali za več kot 700 milijonov nemških mark turističnega prometa, tako smo načrtovali na trdnih osnovah, a ga je bilo za več kot polovico manj. Le ozrite se na težave Lipice, Postojnske jame, doline Soče, stiske kmečkega turizma … Vse to bi v povezavi z igralniško dejavnostjo lahko cvetelo in pognalo tudi druge gospodarske veje.”
Zaradi tako obetavnih načrtov menda niso planili po vas?
“Svojo vizijo smo povezovali z blejskim, bohinjskim in kranjskogorskim turizmom, zrušile so jo zavist, škodoželjnost in politično spletkarjenje. In država je to dovolila, čeprav ji je Hit, v katerem smo ustvarili 1.556 dobro plačanih delovnih mest, prinesel dve milijardi nemških mark deviznega priliva. Pokrili smo dva odstotka vseh proračunskih prilivov države.
V zahvalo so v minulih letih proti meni skovali kar nekaj obtožnic, tudi tako nesmiselnih, kot je bila ona zaradi prodaje evidenčnih deviznih pravic, ki smo jih imeli še v Jugoslaviji. Jasno, imeli smo velik devizni priliv in kot vsi izvozniki smo jih odstopali. Od uvoznikov, ki so potrebovali devize, nismo terjali plačil, ampak smo predlagali ugodna posojila. Kljub inflaciji, ki je klestila dobiček, smo s temi posojili le krepili razvoj. Nič nezakonitega torej, pa vendar je bilo pred sodiščem osemintrideset ljudi, vsi, ki so od Hita kupovali evidenčne pravice.”
“Naš Danilo”
Preden je predsednik pomilostil Kovačiča, je vest zapekla tudi njegove sokrajane. Začeli so zbirati podpise za peticijo, s katero bi dosegli pomilostitev “svojega Danila”. Zdaj pravijo, da končno verjamejo v Boga. Zaradi podpisa pod peticijo Janševa Slovenska demokratska stranka že terja, naj odstopi njihov svetnik Anton Kosmačin. Tudi mi smo z zadnjim sprehodom z Danilom Kovačičem po Novi Gorici začeli izgubljati objektivna novinarska merila, saj so ga pozdravljali kot princa na obisku. Ko pa smo se z njim domenili v nekdanjem Hitovem bifeju As, …
IP shranjen
Predsednik države dr. Janez Drnovšek je pomilostil nekdanjega prvega moža novogoriškega Hita Danila Kovačiča in s tem spustil iz steklenice kar nekaj starih duhov. Presekal je namreč več kot očitno pravosodno zmedo, ki jo je dokazljivo zakuhala politika. Ko se je začela, je Marjan Podobnik namreč kot prvak Slovenske ljudske stranke javno napovedal pogrom: “Po štiriindvajset ur na dan me morata čuvati kar dva varnostnika. Sem pač zagret borec za resnico in pravico, s tem pa sem spremenil življenje kar celim skupinam ljudi. Recimo v novogoriškem Hitu, kjer so bili mali bogovi, zdaj pa letajo po sodiščih in bodo nekateri pristali v zaporu!”
Sodniki so molče požirali žaljivke
Zdaj si vsi belijo glave s tem, zakaj le je predsednik republike Danilu Kovačiču podpisal pomilostitev. Zdravje, kar obeh, pa družina, pa sočutje, pa humanistični popadki, pa … Nihče ne pomisli, da je imel lahko povsem racionalen vzrok! Kot je ustavil vse preiskave črne trgovine z orožjem, ker da niso v interesu države, je morda ocenil, kako je bolje, da tudi pravosodna farsa s Hitom in z njegovim financiranjem tajnih služb ne odroma pred evropske sodnike. Kovačič je namreč prednje brez dvoma kanil stopiti! In še je nekaj sramot, za katere je bolje, da ostanejo doma.
Če politik napove, da bo nekdo obtičal v zaporu, bi se moralo zganiti pravosodje in udariti po mizi, da tako v pravni državi preprosto ne gre! Pravosodje je takrat molčalo. Pa so zrasla krila še Janševemu poslancu Ivu Hvalici in pred televizijskimi kamerami je grmel: “Ja, meni grozite! In to grozite s smrtjo, samo ne vem, komu ste naročili, ampak o tem bomo govorili kasneje.”
Ker je to zabrusil v obraz Danilu Kovačiču, ga je ta ročno tožil, in ker Hvalica svojih obtožb kajpak ni mogel dokazati, so ga sodniki zaradi grobih žalitev oglobili za dober milijon tolarjev. Njegov šef Janez Janša je s prstom pokazal na sodnike in jih povezal kar z mafijo: “Sodna veja oblasti v Sloveniji ni avtonomna. Če bi bila avtonomna, se to ne bi zgodilo. Sodna veja oblasti je v tem primeru dokazala, da je tesno povezana z nekim mafijskim zaledjem.”
Naše sodstvo je sicer molče pogoltnilo tudi to nesramnost, se je pa pod vse hujšimi pritiski le lotilo Hita in Danila Kovačiča.
Enega od vzrokov za pogrom se še danes spominja eden najboljših poznavalcev naših tajnih služb, saj je nekoč sodil prav v njihov vrh.
“Državna varnost je imela pod ostrim nadzorom vse jugoslovanske igralnice, seveda tudi slovenske. Zanimali so jo tujci, ki so jih obiskovali, in še bolj obilni denarci, ki so se vlivali v igralniške blagajne. Iz njih se je oblikoval tudi poseben fond agentur, ki je, s sicer dosledno protokolirano porabo, kajpak tekel mimo proračunskega nadzora.
S samostojnostjo so tajne službe prišle v roke novih fantov. Prav lakomno so se trudili spet prisesati na igralniške seske. Ko jim jih je Danilo Kovačič trgal iz žejnih ust, so začeli gristi. Vse telefonske in druge prisluhe, ki so jih opravljali po igralnicah, so začeli zlorabljati, da bi jim le ne presahnila pipica. Pogledali so vanje, kaj bi se dalo ‘ovrednotiti’, in začeli izsiljevati. Njihovi šefi so vsem na očeh nosili kovčke z zaupnimi dokumenti, niti parlamentarna komisija se ni več prikopala do vseh. Ko njihove vsebine le niso mogli unovčiti v Hitu, so stegnili lovke na tožilstvo, v politiko - in gonja proti Kovačiču je dobila zeleno luč.”
Vohuni so bili pogoltni
Danilo Kovačič je zadnji intervju pred odhodom v zapor dal Nedeljskemu dnevniku. Nečednosti z vohuni se je takole spominjal.
“Nikoli nisem bil v partiji, zato me tudi k odločanju niso pripustili. Med menoj in tajno policijo so sami postavili odnos, ki ga nisem smel kršiti. S tem so ‚ščitili posebno občutljivo področje, v katerega sicer lahko poseže mafija’. Za vsakega zaposlenega sem potreboval soglasje tajne službe, seveda vedno le ustno. Naše področje je pokrival Danilo Zorn in vtikali so se tudi v poslovanje. Ko sem se upiral, me je v sodelovanje prisilil finančni minister.
Neposrednega odliva igralniškega denarja v tajno službo ni bilo, ponj niso prihajali možje s klobuki, privihanimi ovratniki in črnimi aktovkami. Določili so le, kdo naj izvaja posojilno službo za igralnico, kolikšen naj bo njen zaslužek in koliko ga bo vzela tajna služba.”
So bili vohuni hudo pogoltni?
“Pobirali so 50 odstotkov provizije. Po osamosvojitvi sem takoj odkorakal k ministru Igorju Bavčarju, ta je poklical šefa tajne službe Miho Brejca in terjal sem trdne smernice za sodelovanje. Nisem jih dobil, le fraze, naj odločamo gospodarno in podobno. Tako sem posojilni službi na svojo pest zmanjšal provizijo za 50 odstotkov. Kako se je ona naprej menila z obveščevalci, ne vem. Nisem bil vpeljan ne prej, ne tedaj in ne pozneje.”
Še en “greh” je zagrešil Danilo. Dobil je vizijo razvoja slovenskega turizma in s tem menda stopil Podobnikovemu klanu na žulj.
“Če bi država imela nekaj več posluha, bi v Slovenijo lahko pripeljali za več kot 700 milijonov nemških mark turističnega prometa, tako smo načrtovali na trdnih osnovah, a ga je bilo za več kot polovico manj. Le ozrite se na težave Lipice, Postojnske jame, doline Soče, stiske kmečkega turizma … Vse to bi v povezavi z igralniško dejavnostjo lahko cvetelo in pognalo tudi druge gospodarske veje.”
Zaradi tako obetavnih načrtov menda niso planili po vas?
“Svojo vizijo smo povezovali z blejskim, bohinjskim in kranjskogorskim turizmom, zrušile so jo zavist, škodoželjnost in politično spletkarjenje. In država je to dovolila, čeprav ji je Hit, v katerem smo ustvarili 1.556 dobro plačanih delovnih mest, prinesel dve milijardi nemških mark deviznega priliva. Pokrili smo dva odstotka vseh proračunskih prilivov države.
V zahvalo so v minulih letih proti meni skovali kar nekaj obtožnic, tudi tako nesmiselnih, kot je bila ona zaradi prodaje evidenčnih deviznih pravic, ki smo jih imeli še v Jugoslaviji. Jasno, imeli smo velik devizni priliv in kot vsi izvozniki smo jih odstopali. Od uvoznikov, ki so potrebovali devize, nismo terjali plačil, ampak smo predlagali ugodna posojila. Kljub inflaciji, ki je klestila dobiček, smo s temi posojili le krepili razvoj. Nič nezakonitega torej, pa vendar je bilo pred sodiščem osemintrideset ljudi, vsi, ki so od Hita kupovali evidenčne pravice.”
“Naš Danilo”
Preden je predsednik pomilostil Kovačiča, je vest zapekla tudi njegove sokrajane. Začeli so zbirati podpise za peticijo, s katero bi dosegli pomilostitev “svojega Danila”. Zdaj pravijo, da končno verjamejo v Boga. Zaradi podpisa pod peticijo Janševa Slovenska demokratska stranka že terja, naj odstopi njihov svetnik Anton Kosmačin. Tudi mi smo z zadnjim sprehodom z Danilom Kovačičem po Novi Gorici začeli izgubljati objektivna novinarska merila, saj so ga pozdravljali kot princa na obisku. Ko pa smo se z njim domenili v nekdanjem Hitovem bifeju As
27. avgust, 2007 ob 1:29
Harrrahs bo pa Cii pral mafijski denar. Strateško ob Luki Koper. Šinkovec pa Sovo spreminja v republikansko podružnico.
31. december, 2023 ob 0:35
Claritox Pro™ is a natural dietary supplement that is formulated to support brain health and promote a healthy balance system to prevent dizziness, risk injuries, and disability. This formulation is made using naturally sourced and effective ingredients that are mixed in the right way and in the right amounts to deliver effective results.
12. januar, 2024 ob 0:38
Serolean, a revolutionary weight loss supplement, zeroes in on serotonin—the key neurotransmitter governing mood, appetite, and fat storage. https://seroleanbuynow.us/