Friday 22. November 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 

Na poti v zlato dobo

20. avgust 2007 ob 11:00 | Jani Sever |

Finančni minister je sklical novinarsko konferenco in pojasnil svoja stališča glede inflacije. A na žalost je bilo nelagodje potem samo še večje. Vedno bolj je namreč očitno, da vladno nereagiranje glede inflacije ni naključno. Na Bajukovi konferenci smo dobili predvsem en velik in odkrit nasvet - z inflacijo se morajo ljudje boriti sami. Finančni minister je breme odgovornosti enostavno prevalil na vse, ki v Sloveniji kupujemo. Ministrov nasvet se glasi takole: “Če nam cena ni všeč, enostavno ne kupimo.” Vprašanje, ki se ob tem postavlja, pa se glasi: Kdo lahko takšnega finančnega ministra “kupi” na volitvah?

To so bile samo najbolj nenavadno pogumne ministrove besede. No, minister ima srečo. Bolj ali manj so ostale preslišane. Vsaj zaenkrat, čeprav so na srečo ostale zabeležene. Tako kot vse ostalo, kar je povedal. “Mislim pa, da se bo ta stvar ublažila, da je treba samo mirne živce obdržat in da ni velikih težav,” je bila še ena od izjav, ki so se vtisnile v spomin. Ali bo torej vlada sploh ukrepala? Finančnega ministra je bilo mogoče razumeti kot da to sploh ni potrebno. Njegov odgovor je bil kratek in jedrnat. “Vlada stalno ukrepa.” Glede cen, ki jih nadzoruje, je še dodal. Si torej lahko oddahnemo? Niti ne.

Kljub temu, da se bo menda vse uredilo tako rekoč samo od sebe, je finančni minister razkril, da se je zaradi inflacije na vladi že prižgala rdeča luč. In kako je to izgledalo? Ministrova odkritosrčna naivnost je fascinantna - rdečo luč je, kot pravi, sam prižgal takole: “… šest tednov nazaj sem sam predlagal, da UMAR nekolk preštudira in pa pregleda svojo prognozo kaj lahko pričakujemo do konca leta in so dejansko tudi svojo prognozo zvišal.” Ja, dejansko se nam ni treba ničesar bati. Težava itak ni v inflaciji, temveč v tem, da je UMAR ni predvidel. Za to pa je rešitev povsem enostavna. Kadar se UMAR zmoti, ga minister enostavno opozori, naj popravi prognozo in potem se to zgodi. In menda so tako odpravljeni tudi vzroki za neprijetne številke.

Je to škandal? Kaj počne UMAR? Kaj počne minister? Kdo komu kaj predlaga? Kdo računa? Ali so rezultati analiz in napovedi hkrati že rešitev problemov? Kdo se norčuje iz koga?

Odgovori na ta vprašanja so enostavni. Vsekakor precej bolj kot odgovori na vprašanje kdo je kriv za inflacijo. Vsaj za vlado. Neodvisni ekonomisti in Banka Slovenije imajo namreč na to vprašanje dovolj enoten odgovor, ki pa je tudi precej zoprn. Po njihovem mnenju gre za sistemske težave, ki jih poganjajo državne investicije, ki se financirajo s krediti. Predvsem naj bi bila pomembna gradnja cest. Kar je OK, morda je inflacijska cena za to celo sprejemljiva. A vlada na takšna mnenja sploh ne odgovarja. Razen premiera, ki je pred nedavnim nadrl kritike, da naj molčijo, saj je gospodarska rast precej višja od inflacije.

Finančni minister tega ni izrekel. Vendar o vzrokih za inflacijo ni povedal praktično ničesar. Glede prevzema evra je tako, da je lahko morda vzrok, čeprav v resnici ni, a mogoče še bo. Za zdaj se to ne da povedati. Tudi davki seveda niso razlog. “Mi ne vidimo velikih vzrokov ali sploh vzrokov v fiskalni politiki… ,” je dejal Bajuk, ki pravi tudi, da UMAR ne vidi težav v gospodarski politiki. Torej je vse v redu. Če so se morda zmotili, jim bo finančni minister pač predlagal naj vse skupaj še enkrat nekoliko preštudirajo. Pa bo. In kateri so torej po ministrovem mnenju glavni razlogi za inflacijo? “Imamo določene težave v tem trenutku. Cena hrane se nam je povečala več kot smo pričakovali… ” in seveda cene turističnih storitev. In to je to. Enostavno. Sicer pa, kako naj bi sploh bilo drugače, če se bo tako ali tako “stvar ublažila” in je “treba samo mirne živce obdržat”.

Dobro. Ampak, ko drugače govori Banka Slovenije in ko takšnim interpretacijam povsem jasno nasprotujejo razmišljanja tako različnih ekonomistov kot sta Maks Tajnikar in Jože P. Damijan, se je ob lahkotnosti besed ministra za finance potrebno resno zamisliti.

Pred volitvami 2004 je Janez Janša v primeru svoje zmage, obljubljal zlato dobo. Nesluten razvoj, ki naj bi ga gnala visoka gospodarska rast. Zdi se, kot da se njegove obljube izpolnjujejo. Finančni minister poudarja, da se bo visoka gospodarska rast nadaljevala in da raste tudi izvoz. Inflacija ob tem ni tako zelo pomembna. Kot tudi ne, da gospodarsko rast ne gonijo razvojne panoge z visoko dodano vrednostjo, temveč predvsem visoko kreditirano gradbeništvo.

Popolnoma jasno je, da v zlato dobo ne vodijo poti brez čeri in da brez tveganja ni dobička. A pot, ki jo je vlada izbrala, trenutno ni videti ravno najboljša. Se je za njo odločila, ker si je tako obetala najhitrejši uspeh? Ker je bila enostavno najbližja in najbolj enostavna? Ali morda odločitev sploh ni bila zavestna? Ob izjavah finančnega ministra je mogoče prav vse.

Jani Sever

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 16 x komentirano
  1. optimist pravi:

    recimo da smo zdaj na mestu v pravljici kjer janko in metka nalagata ogenj, zase, da bi fino hrustala. torej je kmalu za pričakovati da bodo potisnili čarovnico v peč

  2. Abaddon pravi:

    Ne, ne. Ne razumete. Življenje bo res dražje. Ampak dražje stvari so menda boljše. Torej živimo bolje. Inflacija je v resnici napredek ;)
    Gospod minister se s tem gotovo strinja!

  3. Drago pravi:

    Kdo je kriv? Počakajmo odgovore od JJ komentatorjev. Oni vedno malo počakajo, nato pa navalijo! Ja komunisti vendar…

  4. Rob pravi:

    Se strinjam s tem,da lahko vsak državljan prispeva k “zmanjševanju inflacije” s tem,da ne kupuje tistega,kar se je precej podražilo. Ampak zakaj potem Bajuk itd. dobivajo plačo? Za take nasvete ali za kej drugega?

  5. siruche pravi:

    Zanimiv je način dela dr. Bajuka. Ves čas govori, kaj lahko državljanke in državljani naredimo za zmanjševanje inflacije, nič pa kaj bo on naredil kot finančni minister. Preveč se obremenjuje s potrošniškimi navadami kupcev. Smešno je svetovati nekomu, ki je polnoleten, kaj in kako naj kupuje. Raje naj se ukvarja s tem, kaj bo njegovo ministrstvo naredilo za zmanjševanje inflacije, ne pa da se izgovarja, češ odkar smo izgubili tolar, imamo zvezane roke. Evro nam ni včeraj padel na glavo, ampak smo se nanj pripravljali nekaj let.
    Minister se tudi izgovarja na podražitve hrane in naftnih derivatov. Danes berem v Delu, da se bo jeseni hrana zopet podražila. Kakšna bo šele takrat inflacija? Kaj pa če pride še kakšna naftna kriza?
    Minister je kot potnik, ki je zamudil vlak. Namesto, da bi se podvizal in ga ujel, ko pri majhni hitrosti šele speljuje iz postaje, on govori, da ni panike, da ga bo že dohitel. Kdaj? Ko bo vlak enkrat razvil maksimalno hitrost, ga bo zelo težko ujeti.

    PS Priporočam, da si pogledate film Silver Streak. Tu Gene Wilder parkrat pade z vlaka in vsakič mu ga uspe zopet ujeti.

    Srečno!

  6. Joško pravi:

    Uvedba evra je definitivno najpomembnejši razlog! Kako pa lahko potrošniki sploh še “glasujemo z nogami” če pa so karteli na delu že pri najosnovnejših zneskih, ki jih vsakodnevno plačujemo z drobižem. Namenoma pravim z drobižem, saj zaradi neuglednosti kovinskega denarja (pravi, papirni se začne šele pri 1200 SIT !), vse kar s kovanci plačujemo naj ne bi bilo ne vem kako vredno. Glede kartel pa menim takole: Insider trading, ki se ga zdaj več niti ne sramujejo priznati pri velikih igrah premetavanja fiktivnih kapitalskih mas, s katerimi kupujejo politični vpliv, je vzorec za opravičevanje zaokroževanj in višanj, konkurenca pa za zdaj še ni mehanizem, ki bi vplival na eventualna znižanja cen. Pazite tudi to: financminister, ki odsvetuje nakupovanje dejansko bremza ekonomijo!

  7. Darko pravi:

    Spizdi nazaj v Argentino tepec.

  8. brrr pravi:

    poglejte si www.zeitgeistmovie.com, morda vam bo tretji del dal kak odgovor…

    …nategujejo nas na suho, mi pa smo tko nori, da tulimo šeeeeee!

  9. pika pravi:

    Skrajni-levičkarji še se niste sprijaznili, da ste v EU, mar ne??
    Slovenci so odločili, da Slo spada sem, ne glede kar Vi misli.
    Konec koncev, bi lahko ostali zunaj kot druge ex-yu republike in jih počakali in pljuvali na vse kar se tiče EU.
    Pa lp

  10. Tomaž Štih pravi:

    Bajuk je neizmerno neroden, ampak ti si ga kot po Murphyju spet nasadili na eni izmed redkih pametnih izjav, ki jih je dal. Vprašaj piar službo SD, ki ti je najbrž dostavila to permutacijo članka, kaj bi oni storili v danem primeru? Bister odgovor o tem, kaj bo “vlada storila glede inflacije” bo zelo blizu temu, kar je Bajuk rekel.

  11. B2rd pravi:

    @brrr
    v link si ujel tudi vejico! www.zeitgeistmovie.com

  12. Tomaž Štih pravi:

    “Bister odgovor o tem, kaj bo “vlada storila glede inflacije” bo zelo blizu temu, kar je Bajuk rekel.”

    No, v državi kjer je mentaliteta “to bi morala urediti država” še izjemno razširjena bo odgovor vendarle vseboval tudi kakšno pojasnilo; npr. o vlogi centralne banke in o njeni avtonomiji. Saj pravim, da je Bajuk neizmerno štorast in si domišlja, da mere mortals razumejo, zakaj se vladi ni treba ukvarjati z inflacijo.

  13. Drago pravi:

    Z gospodom Pika imam kar nekaj “dvobojev”. Zato to pot ne bom komentiral njegovega komentarja ob 9.45. Ali bi mu kdo drug lahko razložil, kdaj smo šli v EU in kdo je “zaprl” 30 poglavij, oz. pogojev za vstop v EU. Katera opcija je bila to, seveda ob sprejetem konsezu vseh strank, razen SNS. Kot bi “pika” padel iz neba!

  14. agata schwarzkobler pravi:

    Tako kot pred časom Busheva administracija zdaj tudi Janševa zmanjšuje sredstva za ekologijo. (Foto: Tomaž Skale)

    Proračunski odhodki naj bi v letu 2008 znašali 8,57 milijarde evrov, leta 2009 pa 8,83 milijarde evrov. To pomeni, da bo prihodnje leto poraba za 127,6 milijona evrov višja od tiste, ki je predvidena v veljavnem proračunu, medtem ko naj bi bili v letu 2009 izdatki višji še za dodatnih 262 milijonov evrov.

    V primerjavi z novembra lani sprejetim proračunom za leto 2008, bo največ dodatnih sredstev namenjenih prometu. Naložbe v železniško infrastrukturo bodo stale skoraj 120 milijonov evrov več od predvidenega, skupno 665 milijonov evrov za promet pa pomeni za 36 odstotkov več sredstev, kot je bilo zanj namenjenih letos. Okrepilo se bo tudi kmetijstvo, saj je zanj v primerjavi z veljavnim proračunom namenjenih 76 milijonov evrov več sredstev. Pri tem bo Slovenija prihodnje leto iz evropskega proračuna prejela 40 odstotkov, leto pozneje pa 50 odstotkov neposrednih plačil v kmetijstvu.

    Manj opazno pa se je v predlog sprememb proračuna za leto 2008 prikradlo zvišanje sredstev za državno administracijo. Ta se bodo v primerjavi z veljavnim proračunom zvišala za 28 milijonov evrov, na 63,7 milijonov evrov, v letu 2009 pa še za dodatnih 60 milijonov evrov. Skoraj vsa sredstva so namenjena kadrovski upravi, ki bo prihodnje leto prejela skoraj se enkrat več sredstev, kot je bilo predvideno, v letu 2009 pa še skoraj dvakrat več kot leta 2008. Kaj natančno pomeni zvišanje sredstev za kadrovsko upravo, smo povprašali ministrstvo za javno upravo, kjer so nas napotili na finančno ministrstvo, od koder pa pojasnil nismo prejeli.

    Po drugi strani se prihodnje leto za skoraj 100 milijonov evrov (s 136 na 38 milijonov evrov) zmanjšujejo sredstva za varovanje okolja, ki so bila predvidena za zmanjševanje onesnaževanja, kontrolo in nadzor. V letu 2009 se bodo omenjena sredstva sicer zvišala za 47 milijonov evrov, kar pa je še vedno za več kot polovico manj od tistih, ki veljajo v sprejetem proračunu. Manj bo v prihodnjih dveh letih odmerjeno za trg dela in delovne pogoje: v prihodnjem letu za dobre štiri milijone evrov in v letu 2009 še za dodatnih sedem milijonov evrov. Sredstva se namreč zmanjšujejo tako za varstvo brezposelnih kot za aktivno politiko zaposlovanja.

    Vlada mora predlog sprememb proračuna za leto 2008 in predlog proračuna za leto 2009 poslati v državni zbor do 30. septembra.

    Vlada spreminja prioritete
    80 odstotkov

    več sredstev bo dobila državna kadrovska uprava za stroške administracije v letu 2008.

    V proračunu za leto 2009 bo kadrovska uprava prejela za

    250 odstotkov

    več sredstev kot v veljavnem proračunu za leto 2008.

    Za zmanjševanje onesnaženja, kontrolo in nadzor bo v spremenjenem proračunu za leto 2008 namenjenih

    72 odstotkov

    manj sredstev kot v veljavnem proračunu za leto 2008

  15. Kazelcta pravi:

    Hi webmaster!

  16. Kazelxoz pravi:

    Hi webmaster!

Komentiraj