Friday 22. November 2024 - Zadnja sprememba ob 21:38:32
 

Inflacijski preboj

17. avgust 2007 ob 11:00 | Jani Sever |

Letna inflacija je v Sloveniji prebila maastrichtske kriterije. Niti leto dni ni minilo, odkar smo prevzeli evro. Danes kriterijev za prevzem ne izpolnjujemo več. A to niti ni najhuje, saj sankcij za to ni. Težava je drugje. V tem, da je vlada, na čelu z njenim predsednikom in ministrom za finance, prepričana, da inflacija ni nič hudega in da ji za boj z njo ni potrebno storiti praktično ničesar. Še pred kratkim so bili njeni predstavniki prepričani, da se bo inflacija itak umirila sama od sebe. Premier pa se je celo hudoval nad tistimi, ki so jo sploh omenjali kot težavo in poudarjal, da je precej manjša od gospodarske rasti.

Sedaj se zdi, da povišana inflacija vendarle ni prehodnega značaja in da so imeli prav tisti, ki so bili zaskrbljeni in ne tisti, ki so kazali svojo brezbrižnost in računali, da bodo težave enostavno minile tako kot so prišle. To se skoraj zagotovo ne bo zgodilo. Nekdanji guverner Banke Slovenije je denimo nedavno v Delu opozoril, da kritični meseci jeseni šele prihajajo. Tudi sicer so bile ocene Banke Slovenije precej bolj kritične od vladnih. Predvsem pa so govorile o strukturnih težavah, medtem ko je vlada govorila predvsem o vzrokih, ki niso odvisni od njenega. Najbolj je izpostavljala rast cen nafte. Kljub temu, da je bilo to ves čas slišati precej ceneno.

Kot se je izkazalo (ne prvič), velja Banki Slovenije pač bolj verjeti kot vladnim službam. Na primer UMARju, ki se je v svojih napovedih letos že nekajkrat katastrofalno zmotil. Napovedoval je povsem druge številke, ki so bile za vlado seveda precej bolj prijazne in ko se je izkazalo, da so povsem zgrešene, so njegovi predstavniki bolj ali manj molčali. No, šef je pač našel novo službo in kot kaže pravočasno odšel z ladje. Novega pa bo vlada - kot je v navadi pri drugih funkcionarjih - gotovo raje iskala med poslušnimi in ne med neodvisnimi strokovnjaki. Če bi imela vsaj malo modrosti, si tega principa, vsaj pri UMARju nikakor ne bi dovolila. Točnost njenih napovedi namreč govori tudi o njeni kredibilnosti.

Slovenija ima torej spet sorazmerno visoko inflacijo, kar je zoprno samo po sebi. Zaradi neposrednega spomina prebivalcev na življenje z inflacijo je psihološki učinek še toliko bolj neprijeten. Številke sicer še niso katastrofalne. A vendar ima Slovenija trenutno daleč najvišjo inflacijo v evro območju. Julija je bila letna inflacija v Sloveniji 4-odstotna, v Grčiji, ki je na tej lestvici predzadnja le 2,7-odstotna. Predvsem pa skrbi, da gre za trend, ki ga vlada ne zna ustaviti. Neprepoznavanje problema si je drugače težko razložiti. Tudi premier in njegovi ministri imajo namreč z inflacijo osebne izkušnje in gotovo vedo, kako neprijetna novica je njeno zviševanje.

Dosedanje ravnanje predsednika vlade glede inflacijskih opozoril spominja na nojevsko skrivanje glave v pesek. Neomajno vztrajanje, da na inflacijo vplivajo predvsem cene nafte, cene hrane in prevzem evra je videti vedno bolj neprepričljivo. Sicer pa - ali ni Slovenija, prav v času največjega skoka cen nafte, najbolj učinkovito zniževala inflacije? In ali ni res, da cene hrane naraščajo praktično ves čas? Glede evra kot vzroka za inflacijo pa je tako ali tako skeptična tudi vlada sama. A ne glede na to kakšni so vzroki za inflacijo - ekonomisti pravijo, da so ukrepi za njeno obvladovanje znani in so vezani na davčno in plačno politiko.

A za to, da bo vlada inflacijo začela obvladovati, si bo morala najprej seveda priznati, da težava obstaja. To, kot kažejo dosedanje izjave njenih predstavnikov, nikakor ne bo lahko. Posebej ker ni povsem jasno s čim naj se ob tem hvali, oziroma kako naj kompenzira neprijetno novico. Visoka gospodarska rast je namreč hitro izgubila svoj čar. Predvsem zato, ker je strokovnjaki ne kujejo v zvezde. Ne zato, ker ne bi bila dobrodošla, ampak zato, ker menda temelji na napačnih sektorjih. Na gradnji cest in železnic.

Glede tega se strinjajo tako rekoč vsi. Zelo jasno je zadrego danes v Financah ponovno predstavil nekdanji minister za razvoj v Janševi vladi Jože P. Damijan. Kot pravi: “Vlada je naredila tisto, kar je najlažje in za kar ne potrebuješ posebne modrosti. (…) Sprostila je vajeti avtocestnemu in železniškemu lobiju in jima omogočila skorajda brezmejno zadolževanje… ” Takšna politika, kot pravi Damijan, predvsem koristi tujim bankam in nizko kvalificirani delovni sili. Za visoko rast torej vladi pravzaprav ni bilo treba storiti praktično ničesar.

Podobno kot pri inflaciji.

Jani Sever

Objavi na Facebook-u, pošlji po e-pošti in več...
Zapri
  • Skupnosti
  • E-pošta
   Natisni Natisni    Pošlji prijatelju Pošlji prijatelju     RSS objav Vest RSS 
 
Komentarji - 9 x komentirano
  1. Rob pravi:

    Dokler obstaja visoka gospodarska rast,je tudi višja inflacija nekako dovoljena,ampak kot vidimo v tujini, prihajajo problemi in se gospodarska rast lahko hitro ustavi,se bo tudi inflacija? Drugače je pa pri inflaciji problem lahko tudi precej psihološke narave,saj se ljudje navadijo,ne kaznujejo tistih,ki dražijo, tako kot vedno pa nastane domino efekt,saj ima dvig cene nekje vpliv na nekoga drugega,ta to prenese na tretjega itd. Jaz osebno sem sketpičen in menim,da je imel Gaspari o tem prav,kateri meseci bodo še najhujši.

  2. medek pravi:

    Inflacijski svetilnik. Čeplav vesolje raste z inflacijo in je direktor Sove piše znanstvenofantastiko in bi bil Janša rad Svetilnik, to še ne pomeni, da hoče biti cela Slovenija inflacijski svetilnik.

  3. Kaktus pravi:

    JA super gospodarski dosežki vlade, zadolževanje v nulo, in povečevanje inflacije. To je recept za zmago :) Gospodarska rast je pa itak umetno napihnjena, in je edini argument sedanje vlade da je stanje rožnato, oziroma da doživljamo neko “zlato dobo” (Zver)!!!!!! Minister Zver, ki ima hčerki, ki nista redno dokončali niti srednje šole. Ja tako je tle v prelepi Sloveniji!!!!

  4. 1tastar pravi:

    Inflacija ni nek nedolžni črviček. Se niti dobro ne obrneš, pa že šteješ v milijardah. Dobro, da smo v EU. Nas bo že nekako prisilila k disciplini, čeprav za to nima sodnika za prekrške. Sodnik, ki dobro plačuje in slabo kaznuje je trg. Nam bo hitro obrnil hrbet in bo konec visoke rasti.

    Kaže, da smo Slovenci še preveč v Jugi, da nam je večini vseeno, po čem je kaj. Saj smo se še na to brezskrbno navadili, da je en sladoled koštal 20 milijonov. Potem pa je Marković žez noč ukinil inflacijo, pa tega še opazili nismo. Še vedno smo šteli v milijardah. Moja soseda je še tik pred uvedbo evra govorila, da ima samo 80 milijard plače. Zdaj pa vse cene množi najprej z 250 (je lažje kot z 240), potem pa še z 1,000.000 , da ve koliko je plačala.

    Gledam tudi, kako brezbrižno nekateri v štacuni pustijo vse cente na pultu.

    Kaže, da nas bo res morala enkrat vesoljna Evropa udariti po buči, da bomo znali ceniti evro. Pri tem je vlada čisto brez moči. Ravno vam smešni Zver bi se moral takoj 3.septembra pobrigati, da bi otroke v šoli naučili ceniti cent. Ta stari so itak preveč zabiti in svojemu mulcu za žepnino dajejo kar bankovce!

  5. ED pravi:

    1) Propad janševistične pravljica o gospodarski rasti: V prvem četrtletju dosežena 7,2-odstotna gospodarska rast pomeni, da je bila ta v Sloveniji 2,4-krat višja kot v območju evra. Omenjeni mnogokratniki so bili v preteklosti tudi višji, zelo redko pa nižji, pravi Mramor. Gospodarska rast, ki jo je v razmerah visoke mednarodne konjunkture v prvem letošnjem četrtletju dosegla Slovenija, po njegovem ni nič posebnega. (Mladina)
    _____

    Povedano drugače – v primerjavi z državami EU, je rast v RS podpovrečan glede na rast, ki jo je slo-ekonomija že dosegala!

    2) Drug fakt, ki ga janševiki ne omenjajo na glas, je, da povečanje gospodarske rasti ni le posledica izvoza, pač pa domačih investicij, med katerimi prevladujejo investicije v izgradnjo avtocest. te investicije pa so možne, ker se država, oz. Dars zadolžuje (njegov dolg že 2,5 mlrd EUR). Povedano drugače – gospodarsko rast, konjukturo ‘poganja’ (tudi) zadolževanje države in Darsa!
    _________

    ‘Problem dosežene rasti je v tem, da je njen precejšnji del posledica zadolževanja države v tujini, ki je v prvem četrtletju omogočilo pospešeno gradnjo avtocest,’ je dejal Mramor. ‘Če ne bi bilo zadolževanja in ugodnega vremena pozimi, bi bila gospodarska rast podpovprečna,’ je dodal. (Mladina)

    3) Inflacija: ‘Po mojem mnenju je tako visoka inflacija rezultat neustreznega nadzora nemenjalnega sektorja in visoke konjunkture. Posledica je upadanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,’ je dejal.
    Pravi, da je imela Slovenija med državami območja evra že maja daleč najvišjo inflacijo. Junijska, 3,6-odstotna, je veliko višja ne le od dosežene v preteklosti, temveč tudi od 1,9-odstotne povprečne inflacije v območju evra. Na območju evra obstaja trend navzdol, ne pa navzgor, kot se dogaja v Sloveniji, pravi Mramor. Dodaja, da je v istem lanskem obdobju inflacija na območju evra znašala 2,4 ali 2,5 odstotka, letos pa 1,9 odstotka, medtem ko se je v tem času v Sloveniji nasprotno precej zvišala. (Mladina)
    ________________

    Janševiki zanikajo, pa ne inflacije, ki je občutljiva, pač pa razlog inflacije. Pravijo, da rast inflacije ni v ‘notranjih’ razlogih, pač pa v ‘zunanjih’ (npr. podražitev nafte na svetovnem trgu, ipd.). Jasno, janševiki ne znajo razložiti, kako to, da v deželah območja evra, tudi te dežele plačujejo nafto in energente po istih cenah kot RS, gre inflacijski trend navzdol, in ne navzgor tako kot v RS! Tako npr. vladni UMAR (ta se je pod janševiki spremenil iz strokovne v politično institucijo) »trdi, da so za inflacijo odgovorne dvigajoče cene nafte in hrane. Vladni analitiki so prepričani, da nista kriva niti sprejem evra, niti visoka gospodarska rast. No, v zadnjem času se je UMAR kar pogosto zmoti. Če nič drugega, ni napovedal niti izjemne gospodarske rasti, niti dviga inflacije.« (Dnevnik)

    Da je inflacija ‘domač’ pridelek, pa trdi tudi ekonomist Velimir Bole. Svojo trditev dokazuje z rastjo impulznega trenda osnovne inflacija. Pri osnovni inflacij so izločeni izdelki, ki vplivajo na rast inflacije v evropskem in svetovnem merilu. Ob izločitvi teh izdelkov, ostanejo le domači faktorji rasti inflacije. Torej tudi rast ‘osnovne inflacije’ kaže, da so razlogi za inflacijo predvsem doma, in ne zunaj. Tudi pri Banki Slovenije trdijo, da ima tendenca naraščanja cen (in inflacije) v Sloveniji svoj notranji izvor. Tako so izračunali, da osnovna inflacija znaša 3% (z majskih 2,3% na junijskih 3%).

    Inflacija je problematična tudi zato, ker je RS z vstopom v evroland zgubila pomemben ekonomski instrument, tj. monetarno politiko. Razlogov za naraščanje inflacije doma pa ni mogoče odpraviti z denarno politiko ECB!!! »Težava, na katero opozarjajo strokovnjaki je, da Slovenija nima več inštrumentov, da bi vplivala na obrestne in tečajne politike. Zato opozarjajo, da bo brzdanje inflacije še težje. Vladi vsekakor ne bo lahko. Smo pa lahko zadovoljni, da imamo novega guvernerja banke Slovenije. Vsaj zaradi opozoril, ki jih bomo v prihodnje deležni.« (Dnevnik) Vsaj zdaj je jasno, če že ni bilo prej, zakaj je Drni tako vztrajal pri ’svojem’ (tj. neodvisnem in sposobnem ter neupogljivem) kandidatu za guvernerja BS. Očitno zato, da bi se ne Banka Slovenije spremenila v ‘novi Umar’, ki bi predvsem ’strokovno’ kril janševistične ekonomske kikse in Bajukov diletantizem.

    4) Konkurenčnost: Svet BS opozarja tudi na rast stroškov dela na enoto proizvodnje. »Ti kažejo, da postopno izgubljamo relativno konkurenčno prednost, ki smo si jo v evropskem prostoru nabrali v preteklih letih. V zadnjem letu nas prehitevajo nekateri naši najpomembnejši zunanjetrgovinski partnerji v Evropi.« (Dnevnik)
    _____

    Napovedi Bajuka glede njegovih davčnih ‘reform’ in slovenske konkurenčnosti, tj. manjša obdavčitve plač (predvsem bogatejših), so se izkazale za netočne. Namreč Bajukcova napoved je bila večja konkurenčnost podjetji (kot posledica nižjih obdavčite dohodkov), zdaj pa je celo vladnim butcem jasno, da konkurenčnost slo-ekonomije pada.

    In kaj bi se moraloi spremeniti? Mramor: ‘Drugače povedano: javno porabo bi morala spraviti v okvir prihodkov in zmanjšati javnofinančni primanjkljaj. V nemenjalnem sektorju bi morala izvajati intenzivno politiko nadzora tistega dela, ki ga ni mogoče prepustiti konkurenci, torej dela elektrogospodarstva in komunalnih storitev, druge dele pa prepustiti ostri konkurenci,’ je povedal. /…/ Negativne tendence zahtevajo v delovanju vlade močan preobrat. ‘Doslej ni bilo videti stroge in dosledne javnofinančne politike. Že takoj na začetku so povečali javnofinančne izdatke, pokojnine. Tudi v nemenjalnem sektorju ni videti resnih ukrepov,’ pravi in hkrati dodaja, da pa so vsi taki ukrepi nepopularni. (STA)
    ______

    Iz zapisanega je jasno da je janševikom v zelo kratke obdobju uspelo zjebati faktorje, ki so prej jamčili stabilnost: nadzor reguliranih cen, zmerna rast plač, povečana konkurenca. Ti faktorji, ki jih je ‘utrdila’ že prejšna vlada, in pa pred uvedbo evra še stabilnost tolarja, so ‘jamčili’, da je janševistična vlada sploh lahko dosegla tako nizko inflacijo, da je izpolnila konvergenčni kriterij za evro. Po vstopu pa so janševiki krenili po ‘portugalskem scenariju’… Nesmislene davčne ‘reforme’, zadolževanje, rast inflacije, liberalizacija reguliranih cen (ki bo botrovala višjim cenam npr. elektrike), manjša konkurenčnost, večji proračunksi primanjkljaj, ipd.

  6. optimist pravi:

    mah, se mora inflacija umirit pred volitvami, takrat bo lepše

  7. BOTA pravi:

    Za razliko od visoke gospodarske rasti, katere blagodejnih učinkov povprečni državljani nismo čutili v svojih denarnicah, negativne učinke inflacije močno čutimo.
    S čim se bo sedaj hvalil predsednik vlade?? No ja bo že našel kako novo demamogijo, če ne drugače bo ponovno odkril kako staro Udbovsko klet.

  8. Drago pravi:

    @Ed
    Dvakrat sem prebral tvoje “poročilo” in sedaj mi je malo bolj jasno. Se mi je pa prej kar zdelo, da bo nekaj takega.Zakaj se pa Mramor in opozicija ne oglasijo in razložijo ljudem, kako je s to gospodarsko rastjo in dovolijo raznim debilom, ki imajo 5 minut časa, da se hvalijo po TV. Tega ne razumem!
    Hvala ti za prispevek!

  9. Andrej pravi:

    Ali kdo ve kolikšna je inflacija na Hrvaškem (tam ceste še bolj velikopotezno gradijopress)?

Komentiraj