Strah pri Ruski kapelici
30. julij 2007 ob 11:12 | Jani Sever |Na slovesnosti pri Ruski kapelici pod Vršičem so se letos vsi spominjali predvsem diplomatskega spodrsljaja, ki ga za uradno slovensko zunanjo politiko sicer nikoli ni bilo, a se ga tudi ona še kako dobro zaveda. Gre za “košarico”, ki jo je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu pred nekaj meseci dal slovenski premier Janez Janša, ko je tik pred zdajci odpovedal dogovorjeni obisk. Nerodno je bilo vsem. In nepričakovani prihod Janeza Janše na slovesnost pod Vršičem zadrege ni kaj bistveno omilil.
Rusi so si incident vsekakor zapomnili. Zunanji minister Sergej Lavrov je takoj po znameniti Janševi “košarici” odpovedal prisotnost na slovesnosti pri Ruski kapelici, ki se je je nameraval udeležiti. Namesto njega je tja prišla podpredsednica ruske Dume Ljubov Sliska. Kar je zelo opazno zmanjšanje pomembnosti dogodka. Rusi o diplomatskem incidentu sicer bolj ali manj molčijo - Slovenija je pač premajhna, da bi se zaradi nje pretirano naprezali - ampak redka sporočila iz Moskve so bila popolnoma jasna. Gesta Janeza Janše je bila razumljena in sprejeta z veliko nenaklonjenosti.
A zakaj je do nje sploh prišlo? Slovenska diplomacija še vedno pojasnjuje, da je bil premier preveč zaseden z drugimi - bolj pomembnimi opravili. Katera so bila ta opravila kljub temu ni jasno in očitno tudi nikoli ne bo. Ker takšnih opravil enostavno ni. Videti je, da je šlo za nekaj drugega. Za slovensko zunanjo politiko, ki je postala popolna ujetnica nekih drugih zunanjih politik. Predvsem ameriške in evropske. Z dodatkom mentalitete slovenskega premiera.
Za Slovenijo so bili odnosi z Rusijo v zadnjem desetletju zelo pomembni. Ne le prvo srečanje med Bushem in Putinom na Brdu, ali eden prvih obiskov takrat še sorazmerno novega predsednika vlade Janeza Janše v Moskvi, s skoraj stoglavo delegacijo - takšnih in podobnih vezi je bilo med državama, vključno z izjemno visoko ekonomsko menjavo, veliko. Janševa vlada se je še pred nedavnim konec koncev pogovarjala o energetskih povezavah in Luki Koper. V igri sta bila Lukoil in Petrol… Zakaj se je vse nenadoma tako radikalno spremenilo?
Odgovor je pravzaprav enostaven. Ohladitev ni nastopila samo med Rusijo in Slovenijo. Pred tem je prišlo do radikalne ohladitve med Rusijo in Zahodom. Predvsem med Rusijo na eni ter ZDA in Veliko Britanijo na drugi strani. Načrt gradnje protiraketnega ščita na Poljskem in Češkem je zaostril odnose med Rusijo in EU. Prav tako vprašanje Kosova. Slovenija torej ni nikakršna izjema. Povsem drugo vprašanje pa je, ali bi bilo morda dobro, da bi bila.
V Delovi Sobotni prilogi je predvčerajšnjim izšla izvrstna reportaža Polone Frelih o poletnem taboru društva Naši - oziroma Putinove mladine. Istočasno je o taboru poročal tudi BBC. Video posnetek je še okrepil sporočilo podob, ki ni bilo prav nič blagodejno. Vse skupaj je neprijetno spominjalo na moderni fašizem. Zdravi in predani mladenke in mladinci, ki telovadijo, vadijo streljanje, se norčujejo iz vodij opozicije … včasih pa jih obišče celo sam voditelj. Denimo takrat, ko mora mednarodni skupnosti sporočiti kaj še posebej pomembnega.
Ampak Rusija je seveda več kot Naši. To ves čas dokazujejo tudi njeni največji tekmeci ali celo nasprotniki, tudi tisti, s katerimi je trenutno zapletena v zelo ostre diplomatske spore. George W. Bush je Putina gostil na ranču svojega očeta. Zelo intimno. Zakaj se je torej Janez Janša premislil in ni prišel k Putinu po tem, ko je sestanek že napovedal? Res je - prav takrat so se odnosi med Rusijo in Zahodom izredno zaostrili. In vendar. Ali ni res tudi to, da bi bila zaradi tega teža obiska slovenskega premiera v Moskvi samo še precej večja.
Zdi se, da je odgovor na vprašanje zakaj je prišlo do diplomatskega spodrsljaja povsem enostaven. Janeza Janšo je bilo strah. Putinu bi na sestanku namreč moral povedati kaj si misli - tako o kapitalskih povezavah slovenskih državnih podjetij z ruskimi, kot o raketnem ščitu in morda še o čem. Zares neprijetno. Francoski predsednik Srkozy je prav v tistem času s sestanka s Putinom prišel neverjetno židane volje. Tako da je posnetek, ki je obvisel na You Tube še dolgo sprožal govorice o opitosti.
Obstaja seveda tudi druga razlaga. Da je Janša s tem, ko je zavrnil Putina pravzaprav pokazal pogum. Pogum, da nekam ne greš? Morda, če bi predsedniku vlade grozilo kaj hudega. A tu je šlo vendarle samo za diplomacijo na najvišji ravni.
In takšnih stvari se v tovrstnih okoliščinah enostavno ne počne. Že zato, ker s tem strah tistega, ki se izmika lahko zavohajo prav vsi. Janez Janša napovedanega obiska že zato ne bi smel odpovedati. Če bi seveda želel biti državnik.
Da tudi sam ve, da je bilo takrat nekaj zelo narobe, se je pokazalo včeraj, ko je nenapovedano prišel pod Vršič in želel s tem popraviti svoj diplomatski faux pas. A zdi se, da poteze, ki je bila dobrodošla in povsem na mestu, spet ni izkoristil kot bi se spodobilo. Kot da ga je bilo spet strah. Skupaj z zunanjim ministrom sta naravnost zbežala pred vprašanji novinarjev.
Je našega predsednika vlade torej pogosto strah? To za slovensko zunanjo politiko vsekakor ne bi bila dobra novica. Strah kot vodnik zunanje politike je namreč za majhne države morda še bolj usoden kot za velike.
Jani Sever
30. julij, 2007 ob 11:45
stranh
30. julij, 2007 ob 11:53
Z veseljem priznavam , da sem v politiki, tako nepomembni lokalni kot visoki, totalen laik. Mi je pa vseeno nekaj pritegnilo pozornost. Od nekdaj že poslušam kako se naši politiki vsemu klanjajo in se vsega bojijo, sedaj pa ko je enkrat eden lepo povedal Rusom, da pač tisti dan nima časa zanje je pa tak problem. Nisem sicer kakšen Janšev navijač, vendar mu dam čisto prav. Če ni cajta, ga pač ni. Bo že Vladimir počakal, če ga želi videti.
30. julij, 2007 ob 11:54
JJ ima poostreno varovanje in uleti nenepovedano in potem izgine. Mogoče misli, da je Batman.
Pink Panter eksterior pa mu sledi kot nažrta živala.
Sarkić vidim, da se divi modni obutvi predstavnici ruske delegacije in 007 posnetku uletu Janše in terminatorjev.
Spašujem Jonasa ali ve kdaj bo posnet slovenski Farenhajt.
30. julij, 2007 ob 12:03
ej ej… ne da ni imel časa. Zahod malček diktira politiko do Rusov pa je Janezek bil v dilemi, kako naj se obrne… Seveda so ga Američani + Britanci z Rupsijem prepričali… To, da bo Rusija najverjetneje nova sila (predvsem zaradi novih zalog goriv, ki jih odkriva), pa nobenega ne zanima!? Ja re, zakaj je šlo vse zugrund glede Petrola in Lukoila?
30. julij, 2007 ob 12:29
Meni se je JJ zdel tako zamaknjen in priden in otožen … bravo Oskarja za glumo. Če človek ne bi vedel kakšen satan zna biti bi mu res verjel. Ne vem kje študira igro, ampak v štirinajstih dneh je postal “mimični svetac”. “Prijateljski ” nasvet vladnemu: Naj ikoni sledijo tudi plemenita dejanja. Ampak, ljudje se ne spreminjajo tako zlahka, ker ko si v črni pajkovi mreži je pot ven skoraj nemogoča. JJja je Urška polepšala, ampak ali ima tudi nadnaravno moč, da zakrpa otožnega otroka v njem. Dalajlama pravi, da je nasilja toliko zaradi neljubezni v družinah. In smo spet pri morbidnih govejih župcah kot je v Kajmaku in marmeladi.
P.S: “Bojevnik” ne ubija, ker je budist.
30. julij, 2007 ob 12:39
Nimamo strategije za zunanjo politiko. Govorijo, da smo nekakšen most med vzhodom in zahodom. Samo čuden je ta most, kjer poteka promet zgolj enosmerno. Mi nismo, ne vem kakšna velesila, da si lahko privoščimo soliranje.
Predvsem moramo gledati na lastne interese. Tudi izvoz v Rusijo je prispeval nekaj k 7,2% gospodarski rasti v prvem trimesečju. Brez tega se premier ne bi mogel s čim hvaliti.
Mogoče mu je Putin antipatičen. Tudi meni je. Ampak to bi moral pogoltniti in zadržati zase, kajti sedaj ni več vodja opozicije, ki si lahko privošči “malo pretiravanja” (po Jerovšku). Zdaj je premier in mora gledati na dobrobit in prihodnost države. Lahko je biti v opoziciji ter dolivati olje na ogenj in metati polena. Težje je biti vodja države, ker moraš spremeniti opozicijski, miselni vzorec in biti državotvoren.
Z vsemi bodimo v dobrih odnosih, naj nas ne vleče le na eno stran. Najbolj koristni bomo, če bomo dali konstruktiven nasvet za razrešitev kake krize. Naj se sliši še tako oguljeno: Bodimo most.
@likard37
Putin lahko tudi zapre ruske meje za slovenske proizvode tako kot je za poljsko meso. Bo pač Slovenija malo počakala. Najbrž si predstavljaš, kako bi to vplivalo na gospodarstvo.
PS Upam, da bo Lavrov jeseni res prišel. Če ga ne bo, bo zunanji minister spet rekel, da v tem ni nobene simbolike.
Srečno!
30. julij, 2007 ob 16:35
Mislim, da ta vlada ” ŠČIJE ” proti vetru !!
P.s.
se opravičujem za izraz
30. julij, 2007 ob 19:01
> Nimamo strategije za zunanjo politiko.
Naši vrli politiki si zunanjo politiko predstavljajo kot odnose s Hrvaško. Pa še tu jim gre slabo od rok.
30. julij, 2007 ob 20:23
Naša diplomacija si je sama prizadeva za srečanje s Putinom, zato je bila odpoved še toliko bolj čudna.
Kmalu po tem pa se ĐĐ tudi ni udeležil energetskega vrha v Zagrebu, kjer je bil glavni gost prav Putin.
30. julij, 2007 ob 21:41
fantje in punce čez leto dni bodo volitve in JJ bo zgodovina. Vlade se spreminjajo bratstvo med nami in Rusi, kot so sami Rusi rekli, pa bo ostalo.
30. julij, 2007 ob 21:46
Mene tale naš JJ neverjetno spominja na nekega direktorja. Človek je bil aroganten, trd, nepopustljiv, vase zaverovan…itd. V resnici pa je bil popolnoma nedorasel poslu, ki ga je opravljal in je s to svojo zunanjo podobo dalj časa zelo uspešno zakrival to stanje. Vendar, kdor previsoko leta, čofne na tla in postane kup “nečistoč”.
Prej ali slej….
30. julij, 2007 ob 23:05
Rad berem vaše komentarje, g. Sever, vejice pa vam ne gredo najbolje od rok. Tako rekoč ni komentarja, ki bi jih imel vse prav postavljene.
31. julij, 2007 ob 0:01
and: “komentarja, ki bi jih imel vse prav postavljene” : komentarja, v katerem bi imel vse prav postavljene. Sorry
31. julij, 2007 ob 0:04
Hja, kdo pa danes še bere vejice? (sic!) Komentarje na Vesti je treba znati brati tudi med vrsticami. Tega pa večina ne zna.
31. julij, 2007 ob 0:09
Jaz si predstavljam takole: prosim za sprejem pri predsedniku. Ta sprejem odobri, potem pa se premisli. Še jaz, kot navaden državljan, bi bil užaljen. Kako ne bo Putin, prvi človek energetike na svetu.
Likard37: prav simpatičen si s svojim komentarjem, vendar mislim, da ni tako. Vsaj ne v diplomaciji!!
1. avgust, 2007 ob 1:49
Morda se je pa JJ najbolj bal tega, da ga bo Putka spraševal glede Kosova.
1. avgust, 2007 ob 12:17
hlapec ostane nažalost za vedno hlapec.
2. avgust, 2007 ob 10:12
Po moje je najbližje resnici predvidevanje, da je JJ ubogal komando ZDA, da z Rusi nis(m)o več na ti. Slaba poteza za Slovenijo. Na srečo smo še vedno bratje ;-)
9. avgust, 2007 ob 11:58
ne razumem najbolje vseh ozadij (verjetno bi manj tečnaril, če bi jih), a vendar me obupno žalosti neizdelanost slovenske zunanje politike. težko bi rekel, da smo brez hrbtenice, ker tud za košarico putinu moraš imeti nekaj le-te. ampak če gledamo čez prizmo razvoja gospodarskih aktivnosti, pa mi ta matematika ne potegne. z rusijo mamo skoraj še enkrat večjo gospodarsko menjavo kot z ZDA:
podatki za 2006 :
RUSKA FEDERACIJA 599 M€ / 357M€
ZDRUŽENE DRŽAVE 384 M€ / 199m€
šur, oboje rabimo, ker imamo z obojimi presežek, ampak mislim da je velika napaka klanjat se le enemu. nas mora zanimat le biznis. za vse ostalo (npr. za opaznejši politični vpliv) smo premajhni. avstrijci pa tudi italijani so nam pred nosom pokupili balkan. iz leta v leto pušimo v gospodarski “ekspanziji”.
9. avgust, 2007 ob 11:59
aja, podatki za rusijo in zda so IZVOZ/UVOZ, na letni ravni (vir: SI-STAT)
11. avgust, 2007 ob 0:36
Bush je antipatičen skoraj vsem - pa se mu klanja brez zadržkov :)