Dan po poletni nevihti, ko se temperatura na termometrih, po res kratki ohladitvi, spet vztrajno vzpenja, je bilo ozračje in nebo idealno za panoramski let in ogled slovenske obale in njenega podeželja. In poleteli smo, tja kjer že dolgo niso le ptički doma. Iz portoroškega letališča nas je uspešno popeljal izkušen pilot Solinaira Jože Ocepek, za katerega je bil to 10 000 polet, za mojega nonota pa prvi. In navdušeni nad vsem kar je bilo mogoče videti iz ptičje perspektive smo bili vsi. Tako lepa je naša slovenska obala z njenim podeželjem, ki ponuja več kot si nekateri doma tam naprej od Črnega kala sploh predstavljajo. Saj če ne, se ne bi podajali tja, kamor se. No morda pa je ta neokrnjenost in prijazna skrivnost, ki se skriva v teh krajih, naložba za prihodnost in namenjena tistim, ki si jo zaslužijo. A da ne bi čuval tudi današnje užitke le zase, sem pripravil reportažo o čudovitem pogledu z zraka in zakaj si ga ne bi tudi vi ob spremljavi glasbe znane skupine Mosaic iz slovenske obale, ki je nastopila tudi na minulem Rock Otočcu. Blata tu še - kot kaže - dolgo ne bo. Vsaj zaradi dežja ne.

Črt Butul