Proti interpelaciji
26. julij 2007 ob 17:25 | Katja Lenart |Vodja poslanske skupine NSi Jožef Horvat se je odzval na včerajšnje trditve Mitje Slavinca, Slavka Gabra in Majde Potrate o delu ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Jureta Zupana. Horvat poudarja, da je z delom ministra Zupana zadovoljen in da je njegovo delo kvalitetno. Zavrnil je tudi argumente, da naj bi bil minister zrel za interpelacijo.
Najprej nekaj argumentov v prid ministra Zupana:
“Zadovoljni smo raziskav, ki so jih objavili časopisi Dnevnik in Večer, recimo”
Gospod Horvat je še enkrat na kratko strnil kvalitete ministra Zupana in odgovoril še na nekaj novinarskih vprašanj. Med drugim je okrcal tudi delo nekdanjega predsednika študentske organizacije Slovenije Mihe Ulčarja (za komentar v zvezi s tem smo kasneje na novinarski konferenci Združenja Zares prosili še Ulčarja, prispevek bo objavljen kmalu):
“Jst vem, jst sem prepričan, da je predsednik vlade razumen človek”.
Katja Lenart
26. julij, 2007 ob 18:57
G. Horvat najprej si preberite kak članek, preden začnete omalovažujoče govoriti o slovenskem visokem šolstvu. Tale bi bil kar koristen http://www.uni-lj.si/novica.aspx?id=361
Srečno!
27. julij, 2007 ob 13:23
G. Horvat, vasa stranka je glasovala proti amandmajem, ki so zakon o stipendiranju naredili to kar je, tako da se nimate pravico hvalit z njim… Z njim se smejo hvaliti le SLS, DeSUS, Zares, LDS in SD… Res pa je, da je odlocilni glas(ker pac vse stranke niso imele vseh poslancev v dvorani) prispeval ravno Drobnic, ampak kot stranka pa se s tem nimate pravico hvaliti to pravico ima le Drobnic
27. julij, 2007 ob 14:03
Zelo neprimerno je vedno znova uporabljati izrabljene formule v dokaz »nekompetence slovenskih univerz«, kot npr.: »UL je megalomanska« ali »nobene slovenske ni med 500 univerzami na šanghajski letvici«. Samo k prvi trditvi: v svetu najdemo zelo velike in zelo majhne univerze (UL ni ne eno ne drugo), vzroki so zgodovinski, funkcionalni in še kakšni, dobre visoke šole pa najdemo med enimi in drugimi, za določitev tega potrebujem predvsem drugačne kriterije kot je velikost. Na drugi strani pa je kriterij šanghajske lestvice poenostavitev z druge strani: v svetu poznamo različne lestvice kvalitete in na nekaterih so dovolj opazno uvrščene tudi slovenske univerze oz. visoke šole, kriteriji šanghajske lestvice pa izrazito kažejo na razloge slabe uvrstitve naših univerz, ki pa niso posledica njihovega slabega dela v danih pogojih, ampak slabih pogojev, predvsem materialnih, ki jih za njihovo delo zagotavlja naša družba oz. konkretneje naša(e) vlada(e). S ciljanim spreminjanjem nekaterih pogojev bi lahko v nekaj letih dosegli uvrstitev na to famozno lestvico, vendar je vprašanje, če je za našo družbo in državo to ključen in relevanten cilj. Predvsem bi priporočil vsem, ki opozarjajo na kvantitativne kriterije, da jih tudi opredelijo, da jim navedejo vir in velikost (npr. število vpisanih študentov…), kar sploh ni težko doseči že s posegom v splet npr. v podatke, ki jih najdemo v Wikipedii ali v javno dostopnih podatkovnih bazah statističnih uradov v različnih državah. Predvsem pa je treba nato znati kritično odtehtati dobljene podatke in jih ne zlorabljati za potrebe dnevne politike in za doseganje hitrih učinkov v javnosti.