Zmaga za vrtičkarje?
23. julij 2007 ob 19:49 | Denis Sarkić |Predstavniki Društva vrtičkarjev Ljubljana - Marko Hodnik (predsednik), Marina Dolinar (tajnica društva) in Bojan Ferbežar (član), so na današnji novinarski sporočili, da je Upravno sodišče zavrnilo njihovo tožbo zoper Mestno občino Ljubljana (MOL) in inšpektorat mestne uprave MOL z utemeljitvijo, da dokumenti mestne inšpekcije, s katerimi bi ta izvajala odstranjevanje nedovoljenih vrtičkov, nimajo nikakršne pravne moči. Zato MOL ni imela pravne podlage niti pri odstranjevanju objektov na vrtičkih na Žalah in imajo lastniki porušenih objektov pravico do odškodnine.
Upravno sodišče je tožbo, ki jo je vložilo društvo, zavrnilo z obrazložitvijo, da po presoji upravnega sodišča dejanja, ki jih izvajata MOL in inšpektorat, niso posamična dejanja. Posamična akta nista niti obvestilo in poziv, saj pozivi niso naslovljeni na poimensko določene osebe, prav tako obvestilo ni bilo izdano konkretno tožniku. Zato sporno obvestilo in poziv tožniku ne morejo povzročiti nobene, z zakonom (ne)dovoljene posledice, saj pravno ne učinkujejo. Zato tudi ne moreta poseči v njegove z ustavo varovane pravice, piše v obrazložitvi odločitve upravnega sodišča.
Danijel Malenšek, vrtičkar, pa je predstavil svojo individualno odločbo omenjenega sodišča in za Vest pojasnil, zakaj letos na svojem najemniškem posestvu ne bo pridelal zelenjave.
Zgodba se zdaj vrača nazaj k županu Zoranu Jankoviću, ki ga bomo na njegovi jutrišnji redni novinarski konferenci povprašali, kaj se bo s to zadevo dogajalo naprej.
Danijel Malenšek, vrtičkar: “Vrtička pa, konkretno, za zelenjavo letos nisem obdelal, ker ne želim obdelovat vrtička, ki ga bo jutri tovariš Janković z buldožerjem preril.”
Posnetek celotne novinarske konference:
Denis Sarkić
24. julij, 2007 ob 8:02
Vrtičkarji niso nobena slovenska posebnost, to je tudi v tujini uveljavljen način samo-oskrbe nekaterih družbenih skupin prebivalstva (zlasti delavstva), ki pa ga mestne oblasti podpirajo in regulirajo.
Ljudje obdelujejo vrtičke iz različnih razlogov: nekateri zato, da kaj prihranijo, drugi, da bi osmišljeno preživeli prosti čas (ker v življenju ne znajo drugega kot delati), tretji iz želje po “naravni”, “domači” hrani itd.
Ker je bilo v Ljubljani to področje neregulirano, in so vrtički nastajali poljubno, se mi ne zdi modro, da bi jih ljudem kar vzeli. Če so na mestni zemlji, bi morda mestna oblast lahko opustila idejo o kakšnem dobičkonosnem “poslovno-stanovanjskem objektu” in namesto nje legalizirala vrtičke, uredila vodovod, zoorganizirala predavanje o pravilni rabi škropiv ter zaračunala razumno visoko najemnino.
Konec koncev bi vrtičkarstvo lahko spremenili v eno od oblik “lokalne trajnostne oskrbe”, za katero se pri nas zavzema Inštitut RS za varovanje zdravja: http://www.ivz.si/index.php?akcija=novica&n=1103
24. julij, 2007 ob 9:00
@Juloija: Vrtički ne morejo biti ob Žalah in ostalih objektih blizu centra mesta. Predvideno je, da bodo na obrobju mesta, kjer bo poskrbljeno za ustrezno infrastrukturo.
24. julij, 2007 ob 10:43
točno to. poleg tega nihče od njih ne plačuje davka (jaz ga recimo za pol manjši vrt na deželi plačujem), pa še za ukradeno zemljo gre. ni stvar vrtičkarji da ali ne, temveč kje. tovariš politkomisar malenšek pa bi seveda rad imel vrt sredi mesta.
24. julij, 2007 ob 17:54
najprej odgovor gospe na njen argument betonske plosce…..ce je podrocje poplavno obmocje reke Save tam sploh ne bi smelo nic stati. tudi zacasni objekti ne. drugic lastnina in namembnost zemljisca se nista spremenila. tretjic pred zakonom smo oz. naj bi bili vsi enaki.
Crnograditeljstvo je to drzavo veliko kostalo in se jo bo. Ljubljana mora biti prva (pred svojim pragom), ki bo postavila zgled ( ne glede na dobre ali slabe namene in nacrte g. Jankovica). Ne samo da izredno grdo zgleda, ko so se drzavljani posrali povsod s svojimi crnograditeljskimi zidancami, vikendi in vilami. To kosta. Seveda so obcine svojim svakom, bratom in kaj jaz vem se komu vse to legalizirale in potlej je prisel racun. Pravica drzavljanov do popolne komunalne ureditve, cetudi je to zaselek 3 novogradenj na vrhu hriba. obcine nimajo denarja in se 50% njih financira iz drzavnega proracuna. Tako razvejane sisteme je tezko vzdrzevat, zato vsi nasi komunalni prispevki rastejo iz leta v leto, sistemi pa starijo in propadajo. Skratka, da koncam.
Od leta 90 smo legalizirali preko 20 000 crnih gradenj. V cas Juge se pa sploh ne bom spuscal. pravna drzava…ne izdaj nas. Zatreti v kali.
24. julij, 2007 ob 17:57
vrtickarstvo kot rekreativna dejavnost naj se dokoncno zakonsko uredi. vsekakor brez barak in “zidanic”.
24. julij, 2007 ob 19:57
naj se držijo odloka o prostorskih ureditvenih pogojih za
plansko celoto B6, 27/87-1317, pa tudi “črni” naseljeni vikendi
niso rešitev za nizkocenovna stanovanja v Ljubljani, predvsem
pa naj tovarišija pospravi azbestno svinjarijo v hosti pred vrtički.
24. julij, 2007 ob 20:18
najbolj me moti zloraba izraza “Vrtički” in Vrtičkarji !!!
od 1500 evidentiranih vrtičkov jih ima številko samo 880 d0 900
to pa pomeni da jih 600 ni bilo evidentiranih, civilizacijski standardi so bili postavljeni
z že prej citiranim odlokom iz leta 1987( t.j.B6 27/87-1317), tako , da si novih pravil
ni treba zmišljevat po dnevni potrebi. .
27. julij, 2007 ob 12:58
Vrticki za Savo so nastali, tako kot najbrz tudi vsi ostali, po II. SV, ko je, takratna republika, Slovenija potrebovala poceni delovno silo za delo v glinokopih, tovarnah, na gradbiscih, cestah in za podobna dela, za katera se “za Slovenca, purgarskega kakrsen v osnovi je” pa res ne spodobi, da bi jih opravljal. To so bili ljudje iz bivse Juge, kot otroci smo jim, vsem po spisku, v soli rekli bosanci, pa ce so to bili (z veliko zacetnico) ali pa ne (in se jim tu za to opravicujem). Prisli so iz hribov tam nekje doli in so bili navajeni tudi kopati in rovariti po zemlji. Da so se bolje pocutili in pri nas tudi ostali in se zgarali smo jim dali za male pare v najem tudi zemljo, kjer so lahko sadili. Kasneje, ko je iz njih zrasla naslednja generacija, ki si je ze lahko privoscila zabrite frizure, zlate ketne okrog vratov, pumice in spolirane motorje, so vrticki postali nezanimivi. Okrog leta 90, malo tudi na racun dejstva, da so mnoge zapustili tudi tisti preracunljivi “bratje”, ki so raje odsli nazaj k svojim prednikom in starim ognjiscem, ki so se zal izkazala za zelo ognjevita v naslednjih letih, pa so veliko teh zaplat zemlje, ki jim danes pravijo vrticki, sebi pa Vrtickarji, najeli preracunljivi Slovenci. Ti so malo racunali oz. izracunali, da je zakon slab in da bo tak najbrz tudi ostal, ce pa ze ne pa ga bo tezko popraviti in so si na teh zaplatah, ki jih vcasih tudi poplavi Sava (da o humusu iz katerega je rasla solata na Zalskih vrtickih raje niti ne razmisljamo - kanibalizem ?! - no ja vsi smo le del velike prehranjevalne verige, ki je nastala po velikem poku (kreacionisti ze skacejo pokonci)) zgradili barake. Pazite na zadnjo besedo. Prvic, zanima me, zakaj vsi ti slovenceljni niso imelik vrtickov ze prej, ko bi bili sosedi z nasimi “brati” (no nekateri so jih najbrz imeli, tako da mi bodo zdaj tale stavek ocitali) in zakaj v nedeljo zjutraj po zajtrku ne rece Janez: “… no otroci vzemite karjolo in lopate, gremo na barako delat…” Zato, ker so si vmes dejansko zgradili, ne sicer vile gospod Jankovic, pac pa lepe vrtne hisice, male vikendice in nekateri kar lepe in konkretne vikende. Zato recejo, ne v nedeljo po zajtrku, ampak ze kar v petek po sluzbi (iz katere gredo najbrz na lep, soncen, poletni dan, ze kako urico prej), “… gremo na vikend. In se potem tam lepo pasejo, soncijo, cofotajo po svinceni Savi, kakajo v improvizirane greznice (podtalnico ?? za katero pravijo ob bolj prirocni priliki, da je le 5 m pod Zemljo), skratka imajo fino. Tega jim sicer ne gre zameriti. Ce Sava ne bi bila tako deroca in vcasih zelo ozka (poleti), bi na tistih improviziranih pomolih imeli najbrz ze parkirane tudi kake rabljene, second hand, gliserje in jahtice, ipd… namesto napihnjenih krokodilov in kitov, ki jih je zdaj videti naokrog.
Spostovani Vrtickarji, nimam nic skupnega z gospodom Jankovicem, razen na TV ga se nikoli nisem videl. Sem pa kot otrok gledal nase “brate” kako so vozili tja samokolnice in na popoldanskih izletih poslusal sosolce govoriti besede svojih starsev, kako si tam doli pri Savi gradijo vikende in me bodo enkrat tja tudi povabili. Samo toliko, da recemo bobu bob in da se ne bi prevec sprenevedali okrog tega in teh t.i. rekreativnih povrsin. To so samo poceni dobljene zaplate zemlje ob neki slovenski reki, ki ste si jih nekateri socrealisti v pomanjkanju drugacnih moznosti in sposobnosti spremenili v vikende…
Pa sprosceno se naprej…