Izginula razstava
17. julij 2007 ob 8:10 | Maja Andlovic |Za Vest smo se danes odpravili na Ljubljanski grad, z namenom, da si tik pred zaprtjem ogledamo razstavo z naslovom Enotni v zmagi - demokratizacija in osamosvojitev Slovenije. Uradno odprtje razstave se je zgodilo 24. junija 2007. Razstava naj bi bila postavljena v Hribarjevi dvorani na Ljubljanskem gradu in je bila rezultat vrste razstav, ki so jih slovenski muzealci postavili lani, z njimi pa obravnavali dogodke med letoma 1990 in 1992.
Ljubljanski župan Zoran Janković je sicer prejšnji konec tedna napovedal, da bodo razstavo zaprli, vendar nismo nikjer našli obvestila, niti na Gradu ne, da je razstava res zaprta. Zato smo raziskovali naprej. Našli smo precej zanimivih stvari, vendar o iskani razstavi ni bilo ne duha ne sluha. Če je razstava odprta za javnost oziroma kako in kaj, nam delavke in delavci na različnih blagajnah na Gradu (kakšnega drugega informatorja nismo našli) niso znali odgovoriti. Prišlo naj bi do nekih problemov, so nam povedali in nas zato napotili, naj se obrnemo na Vojaški muzej Slovenske vojske. Pred kamero niso želeli nastopiti, več o tem pa tudi nismo izvedeli.
Kako smo se izgubljali na Gradu, kaj vse smo našli in česa ne, si lahko ogledate na videu.
Maja Andlovic
17. julij, 2007 ob 8:29
dobro web 2.0 princip…vsak je novinar in ta sranja…ampak nek minimum vsaj psevdo-profesionalizma pa je vseeno treba imeti. teh dogma95 video novic imam počasi dovolj.
17. julij, 2007 ob 18:00
Je bila že blizu, a je zgrešila.
17. julij, 2007 ob 20:06
Spoštujte študent(k)e novinarstva, ki se pri nas na Vesti učijo poročevalstva. Vsak začetek je težak, vendar z veliko truda in dela potem nekaterim podelijo Pulitzerjevo nagrado. Tistim, ki so ob pravem času na pravem mestu!!! Drugim pa ostane Vest.
18. julij, 2007 ob 14:10
Obožujem dogma95 novice aka vest.si.
Maja, najbolj mi je bila všeč sanjska sekvenca v temnici. Mislim, da je bil naslov Fluid. Tema, lučke-sveče in specifičen zvok ter celotno vzdušje nasploh je bilo čudovito. Pohvala montažerju, da ni izbrisal ostrenje slike, kajti to je pripomoglo k ozračju napetosti in spokojnosti ob enem.
Tudi tisto ti je uspelo, ko si odšla iz prostora, kjer so Solze, na dvorišče. Greš po stopnicah dol. Pred nami je nek plakat, zasliši se otroško kričanje, na posterju vidimo neke bradate palčke. (Teroristi v Sloveniji?) Kamera se sunkovito obrne in takrat spoznamo, da gre le za otroško predstavo. To je bil čisti Hitchcock. Svaka čast!
Maja, nimaš le novinarske žilice, ampak tudi smisel za režijo.
Evolucija dela svoje, tudi v novinarstvu. In to je dobro.
PS Čim več takih prispevkov in neobremenjenih novinarjev.
Srečno!