Šestnajsti festival srednjeevropskega gledališča, plesa in glasbe, Mittelfest, ki poteka v Čedadu od 14. do 22. julija, je letos v znamenju človekovih pravic. Te so bile tudi rdeča nit osmih uvodnih večerov, ki so se odvijali mesec dni pred začetkom festivala, in na katerih so mnenja soočali književniki, umetniki, aktivisti, novinarji in drugi. Na prvem je o pravici do identitete razmišljala kitajska državljanka Jin Xing, ki je danes znana svetovna plesalka, rodila pa se je kot moški in bila nekaj časa tudi polkovnik kitajske vojske.
Otvoritvena predstava Mittelfesta je bila prav na dan francoske revolucije, ki je konec 18. stoletja prva vzpostavila družbo širšega priznavanja pravic. Spektakel ‘Tihožitje za človekove pravice’, režiserja Roberta Ando’-ja, v katerem je nastopala ikona francoskega filma Isabelle Hupert so uprizorili v opuščeni cementarni. Današnji dan (16. julij) pa bo zaznamovala maratonska predstava ‘Za univerzalno listino človekovih pravic’. Prizorišče bo v kamnolomu v Špetru, sooblikovali pa jo bodo gledališčniki, glasbeniki, plesalci, aktivisti in drugi borci za človekove pravice. V tem okviru bo o sebi prvič spregovorila tudi slovenska manjšina Nadiških dolin. Na Mittelfestu bo od slovenskih gledališč letos sodelovalo ‘Mladinsko’, z lanskoletno Borštnikovo nagrajenko Fragile. Festival, ki o človekovih pravicah razpravlja z različnih pozicij ponuja veliko zanimivega, je pa to pogosto mogoče gledati le v živo, saj organizatorji in avtorji na nekaterih predstavah tudi popolnoma prepovedujejo kakršnokoli snemanje.

Človekove pravice, ki jih le leta 1948 uradno zakoličila Deklaracija Združenih narodov, so še daleč od dejanske uveljavitve v vsakodnevni praksi. Velikokrat jih ‘od zgoraj’ pogojujejo z vnaprejšnjimi dolžnostmi, pogosto pa jih uporabljajo kot argument za uvajanje demokracije s silo.

Ena od predstav, kjer snemanje ni bilo prepovedano je ‘Cirkus zgodovina’, ki sta jo pripravila ‘BITEF’ in ‘Jugoslovensko dramsko pozorište’ iz Beograda, režirala pa Sonja Vukićević.

Toni Dugorepec