Ne bodo parafirali
13. julij 2007 ob 21:39 | Katja Lenart |Sindikat delavcev v vzgojni, izobraževalni in raziskovalni dejavnosti (VIR), Neodvisni sindikat delavcev Ljubljanske univerze (NSDLU) ter Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ) so se odločili, da ne bodo parafirali kolektivne pogodbe za javni sektor. Svoje stališče so danes predstavili njihovi predstavniki Bojan Hribar, Tomaž Sajovic in Branimir Štrukelj.
Tukaj je Branimirjeva argumentacija:
“Ne smete pozabit, da več kot 70 odstotkov našega sindikata predstavljajo ženske”
Bojan je takole pojasnil svoje stališče:
“Mislim, da smo bli s temi našimi predlogi relativno skromni”.
Še mnenje Neodvisnega sindikata delavcev Ljubljanske univerze:
“Univerzo skuša država na nek način podredit in podredit jo skuša tudi gospodarstvo”.
Katja Lenart
15. julij, 2007 ob 19:52
Zanimivo! Po skoraj 48 urah še nobenega komentarja. Je to znak, da je Slovenijo res zajel hud vročinski val in se nikumur nič ne da? Ali znak, da prizadevanja panožnih sindikatov vseh drugih, ki niso delavci v vzgoji in izobraževanju ali v kulturi, nič ne brigajo.? Pa tudi delavcev, ki jih zastopajo in v katerih imenu nastopajo, ne?
To je miselnost: “Važno je kaj ob plači dobim na račun, vse ostalo me ne briga.” In druge poenostavljene misli (sindikat - kaj je to; sindikat - nebodigatreba; sindikalisti - nergači … ).
Ki peljejo v razbitje sindikalne organiziranosti, kar ima za posledico, da delojemalci nismo organozirani za dialog z delodajalci in da je slednjim laže in lepše.
Sindikalna organiziranost se je pričela pred 150 leti. Posledično se je izboljševal položaj delojemalcev. Slovenci smo kje?
Slabo plačani smo vsi - to je povsem subjektivna ocena vsakega posameznika - imam premajhno plačo, to ve vsak. Sistem pa mora urediti sorazmerja med plačami v družbi.
Snažilka, vratar, vzdrževalec, sevisni delavci (administracija, računovodstvo … ), strokovni delavcibi (pravniki, ekonomisti, učitelji … ) bi morali biti v javnem sektorju enako plačani. Seveda z razlikami glede na kvaliteto in količino opravljenega dela.
Je pa dejstvo, da je v predalčke težko spraviti ustvarjalnost. Dober učitelj, dober kulturnik, vrhunski visokošolski učitelj in potem dileme javnega in privatnega izobraževanja in še kup vprašanj, na katera je treba pomisliti ali jih v razpravah o plačnem sistemu zavestno odmisliti.
Pomisliti pa je treba na to, da bo mogoče delavce s teh področij nagrajevati tako, kot bi bili nagrajevani v zasebnem sektorju.
Konkretno: Zasebne izobraževalne organizacije bodo za izvajanje svojih izobraževalnih programov financirane z javnim denarjem; dobivale bodo denar od šolnin, sponzorjev, darovalcev … ; torej bodo lahko svoje delavce bolje plačevale; rezultat: najkvalitetnejši bodo zaposleni tam; in krog se vrti: dobri delavci - veliko gojencev (ki plačujejo visoko šolnini) - visoka kvaliteta - še boljše plače - še več dobrih delavcev. Rezultat: Vse slabše javno šolstvo (pa ne le šolstvo), vse manjša uspešnost njegovih uporabnikov …
Prosim, če kdo tole prebere, naj ne odgovori s parolo: To je tržno gospodarstvo.
Pa lep pozdrav!