Nemška manjšina
10. julij 2007 ob 21:58 | Nejc Jemec |Udeležili smo se tiskovne konference Društva Kočevarjev staroselcev, na kateri so predstavili svoja prizadevanja za ohranitev starih sadnih sort v Sloveniji, obenem pa so spregovorili tudi o vzpostavitvi rodovniških matic kranjske čebele na območju Kočevskega Roga. Oba projekta sta, po zagotovilih predsednika društva, Augusta Grila, mednarodna, saj sodelujejo ustanove, društva in državne institucije iz Avstrije, Italiije in Slovenije.
Nekoliko neobičajne novinarske konference se je, poleg nas, udeležila še novinarka Kmečkega glasa. Vest so sicer bolj kot čebele in stara drevesa zanimala nekatera druga vprašanja, za začetek pa vseeno nekaj malega o današnjih sestankih, finančnih vidikih projektov, o interesu za stara drevesa in čebele, čebelarski zavisti in o kočevski čebeli. Na naša vprašanja sta odgovarjala August Gril in Doris Debenjak, gospodarica društva. Gospodarica? Poglejte posnetka.
August Gril o zavisti: “Jaz mislim, da je to ena značilnost tega podalpskega naroda.”
Nismo bili najbolj vljudni, a spraševali smo jih še naprej in jih tako motili med obedom - o poznanstvu z bivšim predsednikom Milanom Kučanom, o podpori predsedniškim kandidatom, ki bi morda imeli podobne čebelarske interese, o manjšinah, o dvojezičih napisih na avstrijskem Koroškem in o cedečem se medu.
August Gril: “In tukaj se počutim prizadetega, ker je Slovenija sočasno edina država Evropske unije, ki nemške manjšine ni priznala.”
Video: Nejc Jemec
10. julij, 2007 ob 22:33
neokusno: z obeh strani… naj ljudje pojejo do konca…
11. julij, 2007 ob 7:58
August je izjemen clovek. Poznam ga kakih 15 let in vsa ta leta je bil izjemno zagnan delavec in podjetnik, inovator, filantrop in velik zagovornih pravic nemske manjsine v Sloveniji.
Na zalost je ravno na tem zadnjem podrocju lahko naredil najmanj (pa ne po svoji krivdi). Ta del pa je velika sramota za Slovenijo.
11. julij, 2007 ob 8:34
Bosancem džamijo, Srbom izbris izbrisa, Hrvatom opravičio, ker svinjamo njihovo morje z našimi ritmi, Romom narodnost, Nemce bi pa izpod Roga najrajši preselli v brezna na Rogu. Ni čudno, da vas je tako sram znati nemško, da še v reklamah na TV nemške nazive izdelkov izgovarjajo po angleško.
Angleščina pa je za vas mlade običajen pogovorni jezik, slovenščina pa bo kmalu nekakšen windisch, kot na Koroškem (mimogrede: Korotan je popačenka od Kärnten).
Nič bolje ne gre pri nas francoščini, čeprav je nekdaj veljalo, da hčere iz boljših družin igrajo na klavir in govorijo po francosko.
Hough! Ich habe gesprochen, bi rekel Winnetou.
11. julij, 2007 ob 15:23
Monty Python so amaterji.
PS Nejc, ta prispevek je eden najboljših. Čestitam.
Srečno!
11. julij, 2007 ob 21:48
Mislim, da je Slovenija kot majhna dežela na meji nemškega govornega področja vseeno v nekoliko drugačnem položaju pri priznanju nemške manjšine. Mislim, da pri nepriznanju nemške manjšine ni šlo za načelne probleme (vsaj pri razumnih ljudeh) pač pa za bolj praktične probleme.
Iz Slovenije se je veliko nemškogovorečega prebivalstva odselilo takoj ali pa kmalu po prvi svetovni vojni. Med drugo svetovno vojno so bili izseljeni še Kočevarji. Po koncu druge svetovne vojne pa so (pač glede na takratno stopnjo razumevanja človekovih pravic) bili izseljeni še vsi ostali, ki so se opredelili za Nemce. Ostanek nemškogovoreče manjšine v Sloveniji pa se je zelo uspešno asimiliral med večinsko prebivalstvo.
Med tem, ko ni sporno, da ti ljudje pridobijo večje pravice do uporabe svojega jezika, pa bi to v praksi bilo težko izpeljati. Recimo pomislite na dvojezične vrtce. Mislim, da sem pred leti bral ravno na to temo, da bi v od države finansirane dvojezične veliko slovenskih staršev brez nemških korenin vpisalo svoje otroke, tako da bi zastonj pridobili pravico do učenja enega zelo koristnega tujega jezika. Srbija, ki jo g. Gril omenja, je glede tega drugačna. Tam je zgodovinski spomin zelo močan in nihče, ki nima nemških korenin, ne bi iskal takšnih privilegijev.
Nadalje dvojezični krajevni napisi. Menim, da je v Mariboru še vedno politično nekorektno uporabljati izraz Marburg, ker še vedno asocira na histerično podporo, ki jo je Hitler v mojem mestu dobil. Drži, da se je ob Hitlerjevem govoru trlo oficirjev, a vseeno ga je veliko ljudi iskreno podprlo.
Verjamem pa, da je nekje treba začeti odmotavati ta klobčič. Zelo me veseli, kako se ga loteva g. Gril in njegova druščina z oživljanjem svoje kulturne dediščine (jabke, med), kar je pozitivno tudi v ekološkem in turističnem oziru. Verjetno ne bi smela biti problematična tudi podpora društvom, ki ohranjajo nemške plese in podobne običaje - ne gleda na to, kdo bi se v njih včlanjeval. Poznavanje še ene kulture posameznika in njegovo okolico samo dodatno bogati.
Tudi sam poznam avstrijsko družino, ki je nekaj let po drugi svetovni vojni pobegnila iz Slovenije. Pri njih sem kot najstnik obiral ribez. Znajo zapeti samo eno slovensko pesem, a vseeno do Slovenije in Slovencev kljub vsemu gojijo pozitivna čustva. In privoščim jim, da bi se tukaj prijetno počutili ter da jim se ne bi bilo potrebno naučiti slovenščine, da se na obisku pri nas ne izgubijo.
Pa lep pozdrav na Kočevsko,
igor
12. julij, 2007 ob 17:53
Moj komentar je morda malo grob, a z njim nisem hotel ubiti debate. Želel sem slišati, kakšni so predlogi, kako naj se Nemcem vseeno uredi njihov status.
Priznam pa, da je glavni razlog za neurejen status dejstvo, da bi veliko Slovencev požrlo ves ponos in za nekaj malega privilegijev (a la tečaj nemščine) začelo trditi, da so Nemci. In potem bi se pokazalo, koliko povprečni Slovenec res da na “izpolnitev tisočletnih sanj”. Tako pa ne gre! Naj nemškogovoreči kar počakajo še kakšno desetletje ali dve… ;-)
13. september, 2007 ob 20:22
Ko nam bodo vrnili MALNITZ in GRAZ oziroma bo meja takoj za tema mestoma menim, da bo dovolj nemcev v naši državi, da bodo lahko imeli svoje manjšinske organizacije. Do takrat morajo ostati na kulturi.
7. november, 2008 ob 9:08
Mesta kot so Maribor,Celje, Ptuj, Škofja Loka in še druga niso ustanovili in organizirali slovenci, ampak nemci.Tudi večina pomembnih stavb ( gradovi, mestne hiše, železnice) so se gradile z nemškim denarjem, razne obrambne linije proti Turkom (beri Balkancem) so organizirali Germani..Ves ta napredek so slovenci podedovali in potem lahko nadgrajevali.Naroda sta vrsto stoletij živela v sožitju. Tako je bil omogočen napredek, sicer bi imeli tak zgodovinski razvoj, kot slovanska Bolgarija ali Srbija.. Na to se v Sloveniji načrtno pozablja.Za napake nacistov v drugi svet, vojni so vsi Germani na teh prostorih hudo plačali in trpeli.Kar jih niso pobili,pobrali lastnino ali izgnali je potekala tiha in diskretna slovanizacija oziroma slovenizacija po 1. in 2. vojni. Tiha slovenizacija južnakov poteka tudi danes vendar tako, da se tega še sami ne zavedajo ali pa to sprejemajo zaradi koristi.Veliko germanskega ljudstva je bilo poslovenjenih (poslovenjeni germanski priimki) ali živelo prepleteno s slovenci, ki so živeli večino na podeželju in od zemlje.Lahko bi nemškim potomcem priznali več pravic(radio, tv,manjšina, časopise), kot forsirani romski skupnost, ki ni toliko prispevala v kulturnem in gospodarskem razvoju slovenskega naroda kot nemška manjšina. Trubar
kot romski, ki ni v kulturni in gospodarski razvoj slovenskegar