Letošnji 7. festival Soča reggae riversplash, ki je potekal od 4. do 8. julija, se je začel z bolj klavrnim vremenom. Mogoče je bil to vzrok, da obiskovalcev ni bilo toliko kot prejšnja leta. Ali pa mogoče to, da se je slovenski festival reggae glasbe odvijal istočasno z največjim italijanskim festivalom iste vrste Sunsplashom, ki se še ni zaključil. Kakorkoli že, po večinskem mnenju udeležencev je letošnjemu uživanju v naravnih lepotah ob sotočju reke Soče in Tolminke manjkala tista prava festivalska iskrica.

Komplikacije so se začele že s prihodom na prizorišče, saj je bila posebna tudi pot, po kateri si lahko prispel do cilja. Tako so lahko tisti, ki so nosili VIP zapestnice, do mesta hodili po krajši in asfaltirani poti, po kateri je hodilo že pet generacij obiskovalcev prejšnih festivalov (lani se festival namreč ni odvijal na tem prizorišču). Navadni smrtniki oziroma tisti, ki so si vstopnico morali kupiti, pa so se morali letos do prizirišča takorekoč prebiti po stezici ob reki in skočiti še čez kakšno naravno oviro. Še prej pa obkrožiti skoraj cel Tolmin. Hoja po isti poti ni bila mogoča, vsaj tako so zatrjevali varnostniki. Niti peš, kaj šele s kakšnim prevoznim sredstvom. Kakšnega tehtnejšega razloga niso navedli.

Letošnja novost je bila tudi plačilo kampiranja, ki je bilo ponavadi zastonj oziroma všteto v ceno vstopnice. Če lahko pod novosti štejemo še urejenost prostora s čistilnimi napravami (beri: stranišči, tuši, pomivalnimi koriti …), so se organizatorji letos odločili za načelo minimalizma. Obiskovalcem festivala oziroma tistim, ki so se odločili za 5-dnevne počitnice v gozdičku ob Sotočju, so bili namenjeni natanko štirje umivalniki in šest tušev. O pomivalnih koritih ali kakšnem drugem dotoku vode (poleg reke, ki pa naj bi ostala neomadeževana v stilu “respect the nature”) ni bilo ne duha ne sluha. Tako so se tuširali tudi lonci in kozice. Kot novost lahko omenim še nedogajanje preko dneva. Razen če kot aktivnost štejemo poležavanje na plaži in absorbiranje omamnih substanc. Delavnic, kot so potekale prejšnja leta, na primer igranje na bobenčke, risanje, ples itd., letos ni bilo. Novost, ta pa je pozitivna, je na prizorišču preurejen motel, namenjen novinarskemu središču, zaodrju s kuhinjo, jedilnico in 100 ležišč za delo in bivanje organizatorjev ter izvajalcev.

Glasba pa je seveda srce festivala. V četrtek so obiskovalce navdušili Jahcoustix & Dubios Neighbourhood in Gentelman & The Far East Band. Drugi vrhunec se je zgodil v soboto, z nastopom jamajškega Jah Masona. Kanček vzdušja je viden tudi na videu. A tudi na tem področju so se dogajale čudne stvari. Nekaterih skupin ni bilo, nekateri so uleteli kar tako. Improvizacija uspešna, obveščenost občinstva malce slabša. Tišine vsekakor ni bilo.

Splošni vtis: malce medlo.

“V eni roki umazana posoda, v drugi ščetka …”

Maja Andlovic