Leta 1999 se je proti pisateljici Bredi Smolnikar zaradi pripovedke Ko se tam gori olistajo breze pričel dolgotrajen in odmeven (a javnosti precej skrit) sodni proces, ki je vrhunec dosegel s pravnomočno sodbo okrajnega in kasneje še višjega sodišča. Celotna saga, ki se je vlekla zadnjih osem let, se je končala 13.aprila 2007, ko je Ustavno sodišče prejšnji sodbi v celoti razveljavilo. A ta zgodba je dolga, precej bizarna in skorajda že neverjetna. A resnična.

Na kratko:
Smolnikarjevo je, ko je knjigo Ko se tam gori olistajo breze leta 1998 izdala pod svojim pravim imenom, zasebno tožilo pet sester (nekatere iz ZDA, druge iz Slovenije), ki so v knjigi »prepoznale« svoje starše. Najbolj jih je motila erotika. Pisateljica je bila na prvi stopnji oproščena, na drugi stopnji, v obnovljenem, za javnost zaprtem procesu, pa obsojena na podlagi sodbe, ki se bere kot cenena literatura.

Pisateljica se je odzvala in je šla v boj s knjigo nad knjigo, izdala je knjigo Zlate depuške pripovedke, v katerih je s posebno zaporo zaklenila inkriminirano knjigo, dodala pa še dokumentarno gradivo, faksimile sodnih spisov, proteste pisateljskih združenj in posameznikov. Ob potrjeni sodbi je knjige protestno zažgala na grmadi. Leta 2004, je izdala še tri knjižne uspešnice v istem stilu boja proti novodobnim Butalam. Dve leti pozneje je končno prišel primer Brede Smolnikar pred Ustavno sodišče RS, ki je 13. aprila 2007 v celoti razveljavilo sodbo okrajnega in višjega sodišča.

Na današnji predstavitvi knjige (ki je izšla pri založbi Sanje) je bilo zanimivo. Tudi zaradi celotne zgodbe, ki jo je (na dolgo in brez cenzure) predstavila avtorica.

“Te ženske so se mi usedle na moje premoženje, jemali so mi penzijo”

Video: Katja Lenart