“Pulitzerja” Praprotniku
20. junij 2007 ob 11:06 | Jani Sever |Po eskalaciji afere Sova z Ropovo potrditvijo prisluškovanja Sanaderju in Janši, je v Sloveniji vse skupaj nekoliko potihnilo. Zadrega je velika in večina komentatorjev se strinja, da je bilo Ropovo priznanje nenavadno. Po drugi strani se o tem, kaj sta se pogovarjala Janša in Sanader, ne govori prav veliko. Reakcija na Hrvaškem je sicer manj dramatična, vendar prav od tam sedaj mediji objavljajo zanimive podrobnosti. A prava razkritja so prišla iz Slovenije.
Novosti, ki so jih odkrili hrvaški mediji, je pravzaprav malo, vendar so pomembne. Vse potrjujejo Ropove navedbe. Incidenti so bili dogovorjeni. Sova ni samo prisluškovala hrvaškemu premieru in vodji takratne slovenske opozicije. Snemala je tudi Sanaderjeve in Janševe kurirje, ki so se sestajali na Plitvicah. In prisluškovala je s pomočjo nemške obveščevalne službe, ki je bila zainteresirana za odnos Sanaderja do Haaga.
Kaj sedaj? Naslednji teden se bo sestala parlamentarna komisija za nadzor varnostno obveščevalnih služb. Za zaprtimi vrati seveda. In izvedeli ne bomo nič. Razen, če ne bo kakšen poslanec preveč zgovoren. Opozicija bo najbrž govorila, da je zgrožena nad vsebino. Pozicija, da so bili postopki nezakoniti in da tudi vsebini zato ne gre verjeti.
Do takrat se bo morda zgodilo še kaj novega, čeprav se zdi, da se več od tega kar se je zgodilo, ne more zgoditi. Zdaj je predvsem pomembno, kdo bo uspel parlamentarce in javnost prepričati. Ali Rop v to, da je govoril resnico ali Janša v to, da je nedolžen. Da se ni dogovarjal o incidentih. Kajti incidenti in dogovarjanje pod mizo s Hrvaško ne more biti nekaj, kar bi lahko bilo komur koli simpatično.
Ob tem bo zgodba dobivala tudi sodne pospeške, saj se je vlada očitno odločila, da bo kazensko preganjala tiste, ki so vodili Sovo v preteklosti in naj bi bili odgovorni za domnevno nezakonito poslovanje, nepooblaščeno nadzorovanje in prisluškovanje, za politično motivirano vodenje tajne službe…
Na drugi strani še vedno ne vemo tudi, zakaj je svetovalec predsednika vlade za varnost Aleksander Lavrih osebno obiskal tajno lokacijo, ki naj bi bila povezana s prisluškovanjem Sanaderju in Janši. Je odgovor povezan s tem, da je Sova dokaze o prisluhih hranila na lokaciji in v centrali? Je odgovor povezan s tem, da je bilo treba dokaze uničiti in kdo jih je uničil? Je šlo za to, da se odkrije Sovino nadzorovanje opozicije ali za to, da se uniči dokaze o tem, kaj so odkrili prisluhi na mednarodnih zvezah? Ali pa je bil vse skupaj samo slučaj, nepričakovani viharček ob reorganizaciji tajne službe?
Vsekakor zgodba še daleč ni končana. Že zdaj pa je jasno, da si je letošnjo “Pulitzerjevo” nagrado v Sloveniji zaslužil novinar Dnevnika Rok Praprotnik. Njegove zgodbe o Sovi ali iz Sove, ki so se doslej izkazale za popolnoma točne, razkrivajo tako delovanje tajne službe kot delovanje oblasti. Prejšnje in sedanje.
S Praprotnikovimi komentarji se lahko ne strinjate. Lahko vam celo ni všeč, da razkriva vedno nove podrobnosti v aferi Sova. Lahko imate sume o motivih njegovih virov, ki so gotovo osebni in najbrž tudi politični. A vse to nima prave teže ob dejstvu, da so informacije, ki jih zbira, za javnost zelo pomembne in da nihče ne more reči, da ga njegova razkritja ne zanimajo.
V Sloveniji seveda nimamo Pulitzerja. Imamo nagrado društva novinarjev, o katerem si le malo novinarjev misli kaj izredno dobrega. In imamo Jurčičevo nagrado, ki se zdi še bolj politično predestinirana. Ali se lahko zgodi, da bi isti človek dobil obe nagradi?
Jani Sever
20. junij, 2007 ob 11:46
Ne. To se ne more zgoditi.
20. junij, 2007 ob 11:58
Roka Praprotnika sem si ga zapomnil po tem, ko je v času Grizoldovega ministrovanja, da je v sobotni prilogi stalno kritiziral SV. Kritike so bile očitno zelo boleče, zato so ga “morali” pri Delu utišati in to so storili na precej grob način. Naenkrat je pisal samo še 10 vrstične novice, prej pa so mu objavljali članke dolge po dve strani.
In evo, pojavil se je v pravem času in zablestel v svoj veličini.
20. junij, 2007 ob 12:24
A ta lolek od Šinkovca ne bo nič komentiral, pa saj je big boss SOVE ali ??? Mislm, D!!!!!!!!!!!
20. junij, 2007 ob 12:25
Odraz slovenskega novinarstva. Ali si nekdo, ki je orodje političnega obračunavanja, lahko zasluži najvišjo nagrado, dostojno raziskovalnega novinarstva, družbeno kritičnega in relevantnega? Po mojem mnenju ne. Prav tako si nagrade ne zasluži nekdo, ki svoj interes postavlja pred širši interes družbe in nekdo, ki se podpiše pod izdelek nekoga drugega. Pa, verjemite, prav take pri nas malikujejo. Žalostno. Pri nas novinarji niso in še lep čas ne bodo avtonomni. Tako vedenje je nezaželeno in hitro zadušeno. Vprašajte tiste, ki so jim prepovedali pisati komentarje (ker jih je poklical nekdo iz LDS), ki so na obrobju, ker imajo do dogajanja kritično distanco, se držijo strogih načel in imajo kritično distanco. Taki so v Sloveniji že v naprej obsojeni na “drugo ligo”. P. S. Prvi pogoj za uspeh je tako ali tako članstvo v Golobičevem klanu. :)
20. junij, 2007 ob 13:04
Vsi vemo da je Dnevnik opozicijski.Zanimivo pri tem je kako je bil isti Dnevik z istimi ljudmi do jeseni 2004 vladni.Da pa konkretno samo Dnevnikov novinar dobiva redno sveže informacije o Sovi ,me pa nič ne preseneča.Samo Jani lepo te prosim ne mi govorit da je to za nagrado.Novinar je kupljen,to je dejstvo.
20. junij, 2007 ob 13:15
Jani, od kje tebi informacija, da so Hrvati ugotovili, da so bili incidenti namerni? V prispevku hrvaške nacionalne televizije je jasno poudarjeno, da incidenti niso bili dogovorjeni.
Tako da ti priporočam da popraviš svojo novinarsko nekorektnost ali pa navedeš vire, ki bodo zanikale moje besede.
20. junij, 2007 ob 13:20
Aja, pa še glede Praprotnika. Po tej logiki dajmo nagrado še Vodušku. Tudi on je odkril marsikaj novega v zvezi s Sovo.
20. junij, 2007 ob 13:48
Pulitzerja Praprotniku? Ne bodite no smešni.
20. junij, 2007 ob 14:48
-no, pol pa vsaj Ježkovo nagrado-
-kako se ljubijo ježki?
-previdno!
20. junij, 2007 ob 15:30
Praprotnik je car!
20. junij, 2007 ob 15:43
SEVER pravi da so stvari že nekoliko potuhnile, zakaj ? Zato ker so naročniki ugotovili da jim ta afera lahko škodi !
20. junij, 2007 ob 16:40
Niso se sestajali na Plitvicah, ampak v zagrebskem motelu Plitvice.
20. junij, 2007 ob 18:31
Andrijanca spiše pisemce, ki preusmeri pozornost proti severu namesto na jug. Da sedi na novem stolčku pa se ozira nazaj namesto naprej?
Tako se “šefe” temeljito pripravi v blefiranju ki bo šele sledilo. “On” ve da v prihodnosti “robbery is going to play rabbit in The race”. Tinček kurirček je tobico nosil, in to “kao” tako nespretno da jih je dobil za hrbet. A skovikajo? Se ve da. Daj zadevo na led, bo še prav prišla.
Pridejo podatki o gospod.rasti… Jože požen!! Tako so reakcije le mehurčki zaradi dodanega cukrčka v šampanjcu, na hitro in z lahkoto si pred “folkom” operejo roke, od nekje drugje pa sevajo energije hvaležnosti in usta ostajajo zaprta.
Dve koristi od ene akcije, to je dodana vrednost.
Nikoli več ne bo tako kot je bilo, to je še najpomembnejše.
Bomo videli, kam gredo letos na počitnice
20. junij, 2007 ob 19:05
Mačka je z repom na enter pošlji usekala preden se je štorija izkristalizirala..
Jože požene akcijo “se slišimo tovariši”, da ne bo pomote
20. junij, 2007 ob 21:48
Ne boste verjeli, ampak Peter Jančič je dobil obe nagradi!
20. junij, 2007 ob 22:45
Vsi komentarji so namenjeni zadnjim dvem odstavkom dnevnega komentarja gospoda Severja. Čuk se medtem ženi, javnost pa za prvim stavkom iz ptičje teme direktno v boj proti Praprotniku. Žalostno kako zavist grize. Očitno dejstvo, da sta avtorja slabih odnosov in eksponentno naraščajočega nacionalizma (na obeh straneh meje) prav najmočnejša moža obeh sosednjih držav, ostaja v zraku tam nekje. Zanimivo postane ob dejstvu, da je prav igranje z nacionalnimi čustvi državljanov doprineslo mandatarstvo tako našemu ljubemu, kot Sanaderju. Fanta sta torej v odličnih odnosih, upam si celo zapisati prijateljskih stikih. Logično, saj njuni stranki zagovarjata iste moralne vrednote, sta pozicionirani na istem valovnem območju. Pa smo pri valovanju in morju. Mogoče se motim, vendar mislim da problemi z velecenjeno sosedo Hrvaško ostajajo na isti točki kot so bili pred nastopom vladavine J.J.-ja. Pač je lažje olje dolivati na ogenj, kot pa ta ogenj vsaj omejiti, če že za pogasitev ni politične volje. Brez pomote tudi v preteklosti je ta volja vedno splahnela ob ključnih momentih. Pa zakaj bi sploh gasili ogenj, ki evidentno prinaša politične točke konzervativno obarvanim strankam. Rešitev mejnih in obmejnih problemčkov s sosedo torej še ne bomo kmalu dočakali.
Obstaja pa naslednja rešitev. Nič hudega trpeči sleherniki pač preprosto prenehamo padati na poceni finte politikov iz obeh strani Kolpe. Si predstavljate slovenstvo v točki, ko se nam za večinoma sezonske meddržavne igrice nemalo jebe. Ostanemo hladni in si natočmo še en…… V medijih odmeva le reakcija politikov na nereakcijo državljanov. To je tista točka, ko volilec končno reče jebi se politik, zvolil sem te, plačan si bajno, zdaj pa probleme končno rešuj! In začetek reševanja bo obsjal konec bedastih politično zgrupiranih medsoseskih sporov. Virtualne igrice se počasi preselijo za zeleno mizo.
Srečno na dopustu in pazite na morske ježke.
21. junij, 2007 ob 9:57
Ja, seveda - zelo veliko možnosti je, da bodo Praprotniku dali prav Jurčičevo!:)
21. junij, 2007 ob 10:26
Praprotnik? a ni to tisti “raziskovalni” novinar, ki je zacel z zgodbico o ministrovem prehodu meje na Letaliscu Jozeta Pucnika? …jaz recimo ga ne bi angaziral niti za dopisnika solskega glasila.
21. junij, 2007 ob 13:41
A ni bilo to na Brniku?
iščemo odgovore, ne ravnatelje
10. april, 2009 ob 4:27
A ni to un sin tistga ex-direktorja EM, ločenca in podpredsednika mariborske SLS, Janeza Praprotnika? Čist mu je podoben!