Zadnje dejanje
20. junij 2007 ob 23:20 | Adela Vuković |Neodvisnost Kosova kot sklepno dejanje balkanske drame je bil naslov včerajšnjega predavanja albanologa, zunanjepolitičnega komentatorja Radia Slovenija in člana Mednarodnega inštituta za bližnjevzhodne in balkanske študije Draga Flisa v ljubljanskem Centru Evropa. Fliseva izčrpna vizija razmer na Kosovu in prihodnosti te srbske pokrajine, ki je že osem let pod protektoratom Združenih narodov (ZN), prihaja ob pravem času. Po poročanju Reutersa so namreč ZDA in evropske države v Varnostnem svetu ZN predlagale sprejetje resolucije, ki bi za štiri mesece podaljšala pogajanja o Kosovu.
S štirimesečnim odlogom upajo, da se bodo izognili vetu Rusije na resolucijo o neodvisnosti Kosova, obenem pa omogočili srbskim in kosovskim voditeljem, da pridejo do sporazumne rešitve o prihodnosti te pokrajine. Resolucija o neodvisnosti Kosova, ki je nastala po načrtu posebnega odposlanca ZN, Finca Marttija Ahtisaarija, predvideva pravico Kosova pristopati k mednarodnim dogovorom in zaprositi za članstvo v mednarodnih organizacijah.
Če Rusija po štirimesečnem moratoriju ne bo podprla neodvisnost Kosova, ki je po Flisovem mnenju nujna, kosovskim voditeljem preostane »individualno lobiranje za priznanje neodvisnosti« pri posameznih državah. Kar je zelo možen scenarij tudi po mnenju Ahtisaarija. Kot še poroča Reuters, je nekdanji finski predsednik v ponedeljkovem pogovoru za finsko televizijo YLE povedal, da pričakuje ruski veto, ampak da bo Kosovo kljub temu še letos neodvisno. To bi pomenilo rešitev kosovskega vprašanja mimo Varnostnega sveta ZN, s podporo ZDA in EU.
Flis je poudaril, da ni strahu, da bi bil kosovski primer precedens za druge entitete na balkanskem ozemlju, kot sta denimo primera bosanskih Srbov in Hrvatov. Prav tako ni realno pričakovati izbruh še kakšne vojne. Med drugim tudi zaradi pojava »Balkan fatigue«, naveličanosti svetovne javnosti z večno brbotajočim balkanskim talilnim loncem.
Predavanje je poželo tudi burno reakcijo nekaj navzočih. Na Flisa so med drugim leteli očitki, da ni dovolj izčrpno predstavil problematike srbske manjšine na Kosovu, ki naj bi bila ogrožena in potisnjena v nekakšne enklave. Da je nekaj resnice na tem, je potrdil tudi Hašim Redžepi, viceguverner prihodnje Banke Kosova. Obenem pa je menil, da predstavlja največji medetnični problem zmanipuliranost kosovskih Srbov s strani države Srbije.
Drago Flis: »Neodvisnost Kosove je nujna, nujna, nujna … ampak dlje ne gre!«
Adela Vuković
21. junij, 2007 ob 8:59
Priznam, da sem dolgo časa zagovarjal neodvisno Kosovo.
Zadnja leta sem spremenil mišlenje. Mislim, da 1) si Albanci na Kosovem ne zaslužijo samostojnosti
2) Takšna tvorba bo dolgoleten vir balkanskih napetosti.
Tudi to “kupovanje” Srbije s strani “Zahoda” ne bo prineslo rezultatov. Kopuje se nomenklatura, narod se bo počutil izdanega.
21. junij, 2007 ob 9:12
pozdravljeni,
Flisovo pojasnjevanje razmer na Kosovu in zatrjevanje nujnosti samostojnosti Kosova ni nič drugega kot zagovarjanje Ahtisaarijevega predloga. Vse tu povedano že vsi vemo. Zato ne potrebujemo albanologa, znanstvenika, da ideološke pretenzije ZDA in nekaterih evropskih držav , v prvi vrsti Nemčije, ki jim sledijo nekatere druge države in državice (Slovenija), pospravi pod okrilje znanstvene ekspertize.
Zadeva je resna in vsekakor zasluži premislek, tudi v smeri neodvisnosti, a pušča grenak priokus. Zakaj? Predvsem zaradi okoliščin v katerih se dogaja tovrstna politična intervenca: pritisk ZDA in albanskega lobija iz ZDA na EU in posamezne evropske države, neuspeh EU politike, da bi ueljavila svojo politiko v Evropi, kaotičnost političnih, ekonomskih in socialnih razmer na Kosovu, albanski kriminal (droga, prostitucija, orožje) ne samo v Evropi amapka tudi v ZDA, ter albanski nacionalizem, etnicizem in nasilje (nad srbskim in makedonskim prebivalstvom, romi itd.), verski fundamentalizem (nad ortodoksi, katoliki). Zgolj dve opombi: prvič, moj predlog je, naj albanologi povprašajo v sosednji Albaniji prebivalce (ki so versko heterogeni), kaj si mislijo o Kosovu in kosovarjih, nato naj poizvejo zakaj evropske vlade imajo probleme ravno s kosovarji; naj gredo sami na teren in naj opravijo raziskave, in naj se nehajo opirati na poročila s terena, ki prihajajo izpod peres evropske in ameriške vojske in policije (administracije vladnih služb), ki služijo političnim interesom svojih vlad (in še najmanj prebivalecem Kosova); drugič, trditi, da so kosovarji strpni do živečih manjšin na Kosovu pa je retorika, ki zasluži posebno obravnavo: seveda so strpni, saj drugih manjšin skoraj ni več. Če so gospodje res albanologi, poučeni možje, potem bi morali vedeti, da je v času pred in po bombardiranju Kosovo zapustila (beri pod pritiski bilio izgnana) skorajda vsa ne-albanska etnična populacija (turki, romi, srbi…in etnične manjšine, ki so tam živele). Govoriti o strpnosti, navkljub dejanskim dokazom o nestrpnosti in nasilju (OVK intervencija v Makedoniji, napadi na srbske enklave), pa je znanstveni dosežek kot znanstvena slepota. Še enkrat se je stroka uveljavila pod okriljem oblastinih mehanizmov in podala ekspertizo, ki uemeljuje pravično in demokratično izvajanje oblasti. Začaran krog ali kaj vse lahko postavimo pod demokracijo?
lp,
Niko
21. junij, 2007 ob 9:58
Naj ostane točno tako kot je. Kaj pa ima albanija s kosovom… to ni njeno ozemlje. Steguje roko po kosovu s pomočjo z.d.a.., ki ima pa itak svojo računico s ‘fortress Europe’… bljak.
21. junij, 2007 ob 10:42
Trditev, da kosovski primer ne bo precedens za srbsko entiteto v BiH, po mojem mnenju ne zdrži.
Srbi v Bosni v veliki večini z Bosno nočejo nič več imeti. Premier Republike Srbske je enkrat javno na hrvaški TV priznal, da bi v primeru nogometne tekme BiH - Srbija navijal za Srbijo. Bosanski Srbi bodo izkoristili vsako najmanjšo priložnost, da bi se odcepili od BiH in priključili Srbiji in kosovski precedens jim bo še kako prav prišel.
Po drugi strani pa bodo kosovskim Albancem hitro sledili Albanci Preševske doline in verjetno tudi makedonski Albanci.
Pestro bo še v balkanskem kotlu, pestro.
Sicer sem pa tudi sam mnenja, da bi Kosovo moralo postati neodvisno - a v drugačnih razmerah in pod drugimi pogoji. Seveda bi bilo potemtakem potrebno še marsikje drugje na balkanu na novo narisati meje - če bi hoteli, da se vsa stvar pravično izvede in, da se preprečijo nadaljna trenja.
26. junij, 2007 ob 11:29
ne vem kako je lahko kdo tako butast da posredno zagovarja interese amerike na balkanu
odcepitev kosova je samo v interesu usa in kupljene vlade s strani albancev ki misli da ce poslusajo usa jim bo pa kul
zato so pa srbi popusili ker so bili edini poleg rusov ki so javno in glasno rekli ne ameriki!samo na zalost so bili premali in ne tako mocni kot veliki ruski medo
gre se samo za baze in prisotnost-beri kontrolo na teh delih .
to jim ni ratalo 40 let ko je bila juga in seveda vsi ti pridni slovenceljni in hrvati in albanci bojo pa prodali svojo mamo samo da bodo ameriki ugodili
4. november, 2023 ob 11:49
Regaib Kandili Ne Zaman?