Komentar - Tomaž
14. junij 2007 ob 14:00 | Vest |To je primerjalna analiza policijske sproščenosti. Konec prejšnjega tedna sem se vrnil iz severne Nemčije, kjer je pod strogim nadzorom 16 tisoč policistov in celo nekaj enot nemške vojske v obmorskem letovišču Heiligendamm potekalo srečanje osmih najbogatejših in industrijsko najbolj razvitih držav - vrh G8. Kljub najsilnejši varnostni operaciji v zgodovini Nemčije, so se pripadniki posebnih enot nemške policije iz vseh koncev države osramotili, saj jim s strani protestnikov načrtovanih miroljubnih blokad kopna in morja okoli Heiligendamma ni uspelo preprečiti. Ne glede na nekatere provokacije tako s strani nemške policije, kot iz najbolj razboritih v črno odetih protestniških vrst, ter pravo propagandno vojno, ki so jo bila nemška trobila medijsko državotvornega diskurza, je policija neuspeh sprejela športno, če že ne tudi popolnoma sproščeno. V istem duhu sem se tudi sam sprijaznil z enim podrobnim a korektnim telesnim pregledom in nekaj mokrote zaradi priložnostnega curka iz vodnega topa. Nenazadnje smo se po zaključku vrha G8 z nemškimi policisti skoraj sočasno odpravili domov. Na rodni grudi pa me najprej počaka plačilni nalog domače policije. Državi sem dolžan 250 evrov, ker naj bi skupaj s predstavniki Avtonomne tribune študentov vdrl v avlo Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Policist, ki je pri parku Navje vodil postopek identifikacije, je moja pojasnila, da v povorki ne protestiram, ampak zgolj opravljam svoje novinarsko delo, očitno povsem nekorektno zamolčal ali preslišal. Se še dobro ne spravim k pisanju zahteve za sodno varstvo, sem že ponovno subjekt policijske obravnave. Tokrat sem ob kazni 700 evrov zaradi nespoštovanja ne ve se prav natančno katerega ukaza uradne osebe deležen še pred pričami v uho zašepetane osebne grožnje uniformiranega policista. Hitra primerjalna analiza nemških in domačih represivnih organov pokaže, da so nemški policisti sproščeni vsaj po četudi neuspešno opravljeni nalogi. In da bodo tako sproščeni tudi v domači policiji, šele ko bodo odločno stopili na prste uniformiranim posameznikom, ki vsevprek zlorabljajo policijska pooblastila.
Tomaž Zaniuk
14. junij, 2007 ob 15:02
Ta model je pa povabljiv kot mesni burek na Miklošičevi.
14. junij, 2007 ob 15:45
nijedne nema bolje od naše milicije!
14. junij, 2007 ob 21:04
kaj se gre ta nasa policija… pa to je politicna represija!!!
18. junij, 2007 ob 13:26
Ministrstvo za notranje zadeve
Policija
Policijska postaja Ljubljana-Center
Trdinova ulica 10,
1000 Ljubljana
Zadeva: Pritožba zoper dejanja policistov kolesarjev PP Ljubljana-Center – Damjana Lubeja in Mehmeta Telalovića
Spoštovani,
verjemite mi, da sem se spodaj podpisani Tomaž Zaniuk, rojen 01. 03. 1974 v Brežicah, stalno bivajoč na Dvorce 17, 8250 Brežice, k pisanju te Pritožbe zoper dejanja policistov kolesarjev PP Ljubljana-Center – Damjana Lubeja in Mehmeta Telalovića v jutranjih urah 12.06. 2007 v in pred klubom Jalla Jalla na Metelkovi, do katere sem upravičen po prvem odstavku 28. člena Zakona o policiji, spravil šele po dolgem in tehtnem premisleku. Toda glede na to, da se kot univ. dipl. novinar in od leta 1999 redni sodelavec Aktualno-politične redakcije Radia Študent zaradi narave mojega poklica in konkretnega medija, na katerem se novinarsko udejstvujem, pogosto ter redno srečujem s predstavniki slovenske policije in imam z njimi korektne in dostojne odnose, ob takem grobem kršenju policijskih pooblastil ter državljanskih pravic in svoboščin, žalitvah in grožnjah, kot sem jim bil podvržen v obravnavi s strani policistov kolesarjev PP Ljubljana-Center Damjana Lubeja in Mehmeta Telalovića, ne morem molčati, saj menim, da tovrstno ravnanje posameznikov iz vrst domače uniformirane policije, meče slabo luč tako na celotno slovensko policijo kot nenazadnje tudi na splošno raven demokratične in državljanske kulture v Republiki Sloveniji.
Nekaj čez 2.00 uro 12. 06. 2007, ko sva se s prijateljem Matejem Jankovičem nahajala v klubu Jalla Jalla na Metelkovi, je v in pred klub Jalla Jalla prispelo več patrulj PP Ljubljana-Center, registrske številke nekaj sodelujočih vozil prilagam v prilogi. Vodja postopka – policist kolesar Damjan Lubej je zaradi domnevne pritožbe okoliškega stanovalca/ke zaradi hrupa nemudoma zahteval, da se v klubu ugasne glasba in da ga vsi, ki se v njem nahajamo, nemudoma zapustimo. Ne glede na to, da se policijskemu ukazu nihče ni upiral, sta policista kolesarja Damjan Lubej in Mehmet Telalović obiskovalce v klubu, tudi mene samega in prijatelja Mateja Jankoviča, pričela tudi nasilno-fizično odrivati proti izhodu, nakar sem ju mirno in dostojno opozoril, da s tem kršita svoja policijska pooblastila, saj za uporabo fizične sile ni nobene potrebe. Ker sta se policista Lubej in Telalović odzvala z grožnjami in kričanjem, sem ju ponovno opozoril, da takšno izvajanje policijskega postopka, nikakor ni v skladu z denimo 4. členom Pravilnika o policijskih pooblastilih, po katerem mora policist pooblastila izvesti strokovno in odločno, vendar obzirno, tako da po nepotrebnem ne prizadene dostojanstva osebe v postopku, in nato zapustil prostor kluba Jalla Jalla, pred katerim je sedelo večje število ljudi. Neutemeljeni in nepotrebni fizični prijemi - odrivanje in žaljenje, so se nadaljevali tudi pred klubom Jalla Jalla, kjer je policist Lubej opravil ugotavljanje moje identitete, čemur se nikakor nisem upiral, čeprav mi razlog za ugotavljanje identitete, kot ga zahteva 4. odstavek 14. člena Pravilnika o policijskih pooblastilih, ni bil pojasnjen, ampak sem jo nemudoma izkazal z osebno izkaznico. Potem pa mi je v neposredno osebno bližino pristopil policist Mehmet Telalović in mi na uho zašepetal: »Pojedel te bom. Pazi, ko se bova naslednjič ob drugi priliki srečala!«. Ker sem mnenja, da uniformirani predstavnik slovenske policije v okviru svojih pristojnosti v normalni demokratični državi ne more in ne sme na taki osebni ravni groziti, sem ga na to nemudoma opozoril in zahteval, da se identificira. Policist Mehmet Telalovič, njegovo identiteto poznam, ker jo je ta večer razkril v drugih postopkih zoper druge osebe, mi svoje identitete ni želel razkriti, je pa to storil policist Damjan Lubej, ki je vodil postopek in mi tudi izdal Plačilni nalog zaradi kršitev ZRJM -1, člen 22, odstavek 1 in ZRJM -1, člen 7, odstavek 2, v skupnem znesku 750,88 evrov. Med na moje uho izrečeno grožnjo policista Telalovića, je zgolj meter od naju stal policist PP Ljubljana-Center, čigar identiteto sem razbral iz imena na uniformi – G. Mohorič. Nadalje se pritožujem tudi nad način vročanja plačilnega naloga s strani policista Lubeja, katerega sem seznanil, da bom plačilni nalog podpisal samo v primeru, če mi bo dopuščena opomba, da se ne strinjam s takšnim postopkom obravnave, kar je policist lubej gladko preslišal, mi plačilni nalog vrgel pred noge in mi posmehljivo navrgel, da je tako ali tako vseeno, saj da se šteje, da mi je bil Plačilni nalog vročen. Za priče, tako ravnanja policista Lubeja, kot ravnanja policista Telalovića, ki mi je pristopil, me fizično prijel za roko in mi grozil na uho ter vsemu drugemu dogajanju – fizičnemu odrivanju, razžalitvam ipd., pa navajam še Mateja Jankoviča, Iztoka Markojo in Boruta Mehleta.
Upam, da razumete, da sem se bil, ker ne vem, ali me naj bo strah, za svoje zdravje ali življenje, zaradi odkritih groženj in šikaniranja uniformiranega policista, primoran pritožiti na takšno ravnanje s strani uniformiranih predstavnikov slovenske policije. Zato od pristojnih pritožbenih organov, kot jih predvideva 28. člen zakona o policiji, pričakujem, da bodo sprožili ustrezne postopke notranjega nadzora tega kršenja pooblastil policistov Telalovića in Lubeja, ter me o njih obvestili. Generalnemu direktorju policije pa v skladu z 72. členom Zakona o policiji predlagam, da jima z odločbo odvzame pravico izvajati oziroma zlorabljati policijska pooblastila. Obveščam pa vas, da sem predvsem zaradi svoje lastne varnosti, s primerom prisiljen seznaniti tudi Varuhinjo človekovih pravic in javnost.
Lep pozdrav,
Tomaž Zaniuk.
V Ljubljani, 16.06. 2007.
Poslan v vednost:
- Ministrstvo za notranje zadeve
- Varuhinja človekovih pravic RS
- javnosti