Jaka Racman drugače
14. junij 2007 ob 11:49 | Katja Lenart |Ob izidu nove knjige v Maskini zbirki Mediakcije, avtorjev Ariela Dorfmana in Armanda Mattelarta “Kako brati Jaka Racmana”, je sinoči v Kiberpipi potekal pogovor o tej knjigi. Sandra Bašić Hrvatin, Tea Hvala, Simon Tecco in občinstvo so se (med drugim) pogovarjali tudi o kapitalističnem duhu Disneyevih junakov, o kulturnem imperializmu in stripih.
Zanimivo je, da je omenjena knjiga pravzaprav izdelek političnega boja, hkrati pa je tudi kritika svete krave otroške kulture - mita o Disneyju. Pod naslovom Para Leer al Pato Donald je knjiga prvič izšla leta 1971 v Čilu, v fašističnem obdobju pa je bila skupaj z drugo literaturo prepovedana in sežgana.
“Walt Disney je v vseh svojih intervjujih zelo redko omenjal svojo družino”
Video: Katja Lenart
14. junij, 2007 ob 13:11
No, ja. V resnici lahko skorajda vsako pravljico interpretiramo na tak način. Ker imam ravno priložnost prevajati tuje azijske pravljice (resda niso stripi, pa vednar), lahko zaključim, da v njih družinski odnosi niso nikdar, ponavljam, nikdar običajni, še najmanj krščanski. Kar razpravo pravzaprav vrača na izhodišče, po katerih moralno-etičnih pravilih stripe potemtakem sploh ocenjevati. Nemara video ne obsega bistva razprave, samo sodeč po videnem, je bilo izrečenih polno visoko letečih nebuloz - o vertikali, briljantnem paradoksu in še kaj kakšni zanimivi besedi. Je pa vsekakor dejstvo: človek, avtor, pisec, risar ne more biti in ni nikdar ideološko objektiven.
14. junij, 2007 ob 23:05
> človek, avtor, pisec, risar ne more biti in ni nikdar ideološko objektiven.
Je pa bolj ali manj ideološki. Primer risanke o kateri se (v tem smislu) v Slo. ne govori so “Smrkci”, ki se je predvajala v zahodnoevropskih državah, tudi v Sloveniji in podajala propagando socialistične in marksistične politike. Žal tega levičarji v videu ne morejo videti. Morda so omejeni prav zaradi omenjene risanke? ;)
No, šalo na stran. Dejstvo je, da vse prevečkrat pozabimo na svoj prag in vidimo le sosedovega. Tukaj je to še posebej očitno.
19. junij, 2007 ob 23:29
[…] V ljubljanski knjigarni Konzorcij je potekala predstavitev novih izdaj revije Stripburger. Predstavnici uredništva revije Katerina Mirović in Tea Hvala sta predstavili novo (45.) številko revije Stripburger, poleg nje pa še vrsto novih izdaj, kot so zbirka stripov Marjana Mančka z naslovom Comics (sicer izšla v angleščini pri italijanski založbi Vivacomix), strip albuma Ghost World v zbirki Ambasada strip in Stekleno mesto, ki je nastal po literarni predlogi. Pod nove izdaje sodi tudi strip album Monsieur Bordigon avtorjev Sare Claone (risba) in Francesca Satte (besedilo), gre za filozofsko satiro o ščurku, ki skuša v svetu ljudi najti smisel življenja. Na kratko pa je bila predstavljena tudi knjiga Kako brati Jaka Racmana, o kateri smo že poročali. […]
20. junij, 2007 ob 3:18
Kot zanimivost: Ste vedeli, da je bil Walt Disney člam fašistične stranke ZDA?
Iz stranke je izstopil med 2. sv. vojno na pritiske Bele hiše, saj se jim je zdelo zoprno, da je lastnik največjega podjetja za vojno propagando proti nacistom in fašistom sam v fašistični stranki. Očitno pa jih ni motilo, da je bil fašist.