Korespondenca med ASK in Janezom Janšo je sprožila val odzivov. Kako neprijetna je za vlado in najmočnejšo politično stranko, priča njihova zadržanost. Janez Janša je dejal samo: “To je viharček v kozarcu vode in je to povsem nepomembna zadeva z vidika realnega življenja v državi.” Za Dolenjsko TV. Tako mimogrede.

No, zadržani so tudi na Delu in tudi ASK molči. Je vsem nerodno? Gotovo ne vsem enako. ASK in Delo so lahko pravzaprav zadovoljni. Neodvisnost pa to. Vsaj od vlade, če že ne od koga drugega. Težje je Janši in SDS. Grožnje z arhivi tajnih služb, poseganje v gospodarstvo z ukazi kaj naj se proda in komu ter direktno vmešavanje v urednikovanje časopisov - to je kar hudo. Težko, da je kaj takega sploh lahko komu všeč. Tudi največjim navdušencem ne.

Poslanska skupina SDS je kljub temu označila pismo bivše državne sekretarke kot pismo neresnic in nesmislov. Zapisali so: “Poslanci SDS smo prejeli pismo bivše državne sekretarke Andrijane Starina Kosem. Namen oziroma vsebina pisma naj bi bila po njenem mnenju namenjena samo kolegom in kolegicam iz SDS. Žal ugotavljamo, da temu ni tako in da so se med naslovniki znašli tudi člani drugih strank. Po odzivih sodeč sklepamo, da je bilo pismo najprej posredovano časopisni hiši Dnevnik, neposrednemu konkurentu Dela, katerega predsednica nadzornega sveta je ravno Andrijana Starina Kosem.”

V SDS so zgroženi - po njihovem mnenju je s takšnim načinom posredovanja pisma ASK hotela zgolj diskreditirati stranko SDS in njenega predsednika. So razočarani in prepričani, da je bilo pismo način politične diskreditacije ter da je dolgoletna članica zlorabila zaupanje, ki so ji ga dali v stranki. Tako torej. Vse so bile samo laži.

Opozicija je seveda na drugi strani v korespondenci takoj prepoznala svojo priložnost. Zares govori o interpelaciji. Ali lahko torej pride celo do padca vlade? Takšna sklepanja so najbrž preveč avanturistična. Vendar vse skupaj gotovo ne bo ostalo pri viharčku v kozarcu vode. Priložnost je preveč lepa in opozicijske stranke bi si jo, kjer koli na svetu, lahko samo želele.

In predsednik vlade? Gotovo si želi, da bi vse skupaj čim hitreje minilo in da bi se spet lahko posvetil svojemu delu. Izjemna gospodarska rast mu daje vsaj nekaj možnosti za manevriranje. Njegovi zavezniki govorijo praktično samo še o tem in hkrati poudarjajo, da je vse drugo manj pomembno. Vprašanje je seveda ali to drži.

Morda, vendar je to lahko uporabno samo ob predpostavki “sproščenosti” o kateri je bilo zadnje dni tako veliko govora. V demokraciji pač ne štejejo samo gospodarski uspehi. Tega predsednik vlade očitno ne razume najbolje. Zadnja novica, ki govori o tem, da se spet napoveduje spopad predsednikov, glede tega kdo bo govornik na proslavi ob dnevu državnosti, to dovolj dobro ilustrira. Se kdo spominja, da na kakšni državni proslavi v zadnjem času ne bi govoril predsednik vlade?

Tudi takšne stvari so pomembna zadeva z vidika realnega življenja v državi.

Jani Sever