Minil je maj, mesec spominjanj na preživele pomladi. Predvsem na tisto leta 1988. JBTZ, Nova revija, Majniška deklaracija, začetki “Slovenske pomladi”. Vsak narod potrebuje svojo pomlad in Slovencem gotovo je najbližja tista s konca osemdesetih let prejšnjega stoletja. Mitologija v njej vedno zaživi.

Kaj vse smo slišali letos? Nič pretirano novega. Zdi se le, da je prilagajanje zgodovinskega spomina dobilo nov zalet. Franci Zavrl je govoril celo o tem kako je bil zaprt - čeprav se vsi spominjajo, da je odblefiral psihično nestabilnost in tako ostal na drugi strani rešetk. Bilo mu je težko. Vsekakor. Ampak da bi bil zaprt? Janez Janša bi moral biti ljubosumen.

A premier ima druge skrbi. Trudi se predstaviti dve resnici. Prva je povezana s tem, da slovenski komunisti niso imeli nič z osamosvajanjem in demokratizacijo, oziroma da so jima nasprotovali. Druga pa s tem, da Sloveniji nikoli ni šlo tako dobro kot sedaj. Pri svojih naporih je predsednik vlade precej nespreten, saj ne računa na zdravo pamet ljudi in zanemarja njihov spomin, ki v omejenih količinah vendarle vedno deluje.

Morda bi potreboval nasvete prvega slovenskega maga za stike z javnostmi, s katerim se ob obletnicah sicer družita, vendar prevelike ljubezni med njima kamere kljub temu ne zabeležijo. Saj očitno ve tudi to kdaj lahko brez skrbi začne govoriti o tem, da je bil zaprt. Morda bi premieru lahko povedal, da se ljudstvo še vedno spominja Kučanovih dvobojev z Miloševićem in da razlika med dohodkom v Srbiji in Sloveniji ni kdo ve kako prepričljiv argument za uspeh.

Vse skupaj pač ne more biti tako zelo enostavno. Sloveniji gre res dobro, vendar to ni samo zasluga zadnjih dveh let Janševe vlade - to razumejo najbrž že osnovnošolci. Tako kot razumejo to, da je pred letom 1990 je v Sloveniji res vladal nedemokratičen režim. Vendar najbrž vedo tudi to, da se sprememba ni zgodila v nekem določljivem trenutku in da zanjo ni bil zaslužen samo krog okoli Janeza Janše. Enako velja za osamosvojitev.

JBTZ so včeraj nastopili skupaj v Odmevih na TVS. Bilo je prijetno gledati prijatelje. Še bolj prijetno bi bilo najbrž, če bi bilo njihovo prijateljstvo videti bolj iskreno. A to je bil le videz, ki lahko vara. Pravzaprav je bilo mogoče nastop razumeti tudi povsem pragmatično. Predsednik vlade je namreč na ekranih nastopil skupaj s piarovcem, ki mu je svetoval v živo.

Seveda je šlo za primer Sova, s katerim ima vlada nemalo težav, kako ga uspešno predstaviti javnosti. Franci Zavrl je prijatelju Janezu Janši svetoval naj čim prej zapre zadevo. Karkoli že to pomeni. In predsednik vlade se je res nekoliko zmehčal. Kar naenkrat se je vse skupaj zdelo nekoliko bolj normalno. Nastopiti s svojim piarovcem na nacionalni TV - neprecenljivo.

Tudi to je lahko eden od dosežkov pomladi?

Jani Sever