Danes miniva 16 let od incidenta pred nekdanjo kasarno vojvode Mišića v Mariboru, ki je terjal civilno žrtev v času, ko je za trenutek že kazalo, da se bo spor med JLA in slovensko TO, ki se je pričel dan pred tem, nekoliko umiril.

“Telefonski pogovor in opravljeno.”

Vojaki JLA so namreč izpustili ugrabljenega poveljnika TO za vzhodno Štajersko in njegovega pomočnika. Kmalu za tem se je iz kasarne namenil oklepni vojaški transporter. Dobrih deset ljudi mu je skušalo onemogočiti izhod na Ljubljansko ulico in za nekaj trenutkov je transporter tudi obstal, vendar je sledilo povelje, da mora voznik transporterja zapeljati v množico. Vozilo se je premaknilo, ljudje so povečini popadali v travo, padel je tudi takrat 53-letni Josef Šimčik iz Miklavža na Dravskem polju. Ljudje so opozarjali voznika, da mora ustaviti, sicer bo človeka povozil, enako mu je signaliziral miličnik, a sledilo je povelje oficirja, ki je usmerjal transporter: »Vozi«! Transporter je peljal Šimčiku prek trebuha.

10 let je bilo potrebnih, da so žrtvam teh dogodkov v Mariboru postavili spominsko ploščo. Pred tem je na istem mestu stal nek približek spominski plošči, na katerem je ime prve civilne žrtve bilo narobe napisano.

Vrh MOM je danes na Ljubljanski ulici, kjer stoji spominska plošča, opravil še en protokol, mirno in čisto brez besed. Tudi venca niso položili, saj je slednji bil položen že prej.

»Povabili so nas, ker smo pač otroci žrtev vojne za Slovenijo«, je bilo slišati iz skupine svojcev žrtev, ki so prisostvovali današnjemu dogodku, »saj sploh ne vedo, kdo smo, smo pač na seznamu teh otrok, seznam ostaja isti, le ljudje, ki nas vabijo, se menjavajo«, so bili razočarani.

Vesna Lovrec