“… poznamo primere, ko traja medresorsko usklajevanje leto dni.”

Vlada je dala v medresorsko usklajevanje predlog zakona o predlaganju kandidatov za sodnike mednarodnih sodišč. Glavna intenca predloga naj bi bil odvzem pristojnosti predlaganja predsedniku republike. Minister za pravosodje Lovro Šturm pravi, da to še ne pomeni, da bo predlog zakona takšen in da tudi ni jasno kdaj bo zakon poslan v DZ.

Kljub temu je predlog že sprožil burne odzive. Med drugim je urad predsednika zapisal: “Predlog ruši obstoječe ravnovesje med zakonodajno, izvršno in sodno oblastjo. Kandidati za sodnike morajo biti ugledni strokovnjaki in politično neodvisni. Ta predlog pa predstavlja nevaren premik k izbiri in imenovanju kandidatov na politični osnovi. Postopek izbire in postopek imenovanja ostajata namreč le znotraj izvršne veje oblasti, kar je možno razumeti kot poenostavitev na račun pravne države in demokracije.”

Neprijetna izkušnja težavne kohabitacije Janševe vlade in predsednika republike Drnovška bo kot kaže prinesla tudi bolj dolgoročne posledice za temeljna razmerja med vejami in inštitucijami oblasti. A kljub temu se zdi, da pobude ne gre razumeti samo kot še enega od rezultatov političnega boja med vlado in predsednikom republike. Konec koncev zakon najverjetneje res ne bo sprejet pred potekom Drnovškovega mandata ali vsaj ne veliko pred tem.

Gre bolj za strateški premik, ki bo vplival na zmanjšanje moči prihodnjega predsednika republike. Motiv je dovolj razumljiv, saj kandidat SDS na predsedniških volitvah (kdorkoli že bo), kot je videti sedaj, nima skoraj nobenih možnosti. Peterle je dober kandidat, Pahor, ki se sicer še ni odločil, a ga kandidatura več kot očitno izjemno privlači, pa še boljši.

Kako torej razumeti vladne poskuse zakonodajne omejitve maneverskega prostora predsednika republike? Pravzaprav je vse skupaj v popolnem soglasju z ambicijami po čimbolj temeljitem nadzoru vsega v državi. Vladni boj z vsemi, ki si jih je mogoče na kakršen koli način podrediti, je nekakšen neusahljivi totalitarni refleks.

Vprašanje je seveda kako bodo na to reagirale druge politične stranke. Ne le tiste v opoziciji, ki so svoje odklonilno mnenje že povedale. Tu je tudi vladna koalicija, ki mora zakon sprejeti. In edino logično bi bilo, da si tudi na desni vsi ne želijo ureditve, ki bi vladi dala skoraj popolnoma svobodne roke, druge institucije demokratičnih oblasti pa spreminjala v protokolarne lutke.

Jani Sever