Komisija DZ za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb bo danes preučila odgovore Sove na vprašanja o delovanju agencije. Za zaprtimi vrati, tako da vsebine itak ne bomo mnogo izvedeli, čeprav bodo odgovori gotovo zanimivi.

Kaj vse je počela Sova v Drnovškovem obdobju? Je res financirala zasebne izlete takratnega predsednika vlade? Je uničevala arhive? Je res celo prisluškovala takrat opozicijski SDS? Je morda prisluškovala še komu v Sloveniji? Sliši se strašljivo.

A aktivnosti tajnih služb nikoli niso bile brezmadežne. In tajnih služb je bilo v Sloveniji v preteklosti več. Ne le Sova in OVS, po deželici so se podili tudi nekakšni zasebni agenti povezani s političnimi strankami. In nihče od njih se ni kaj prida ukvarjal s tujino. Morda še največ v obdobju trgovine z orožjem (1990/1993), ko je bilo treba denar spraviti v zahodne banke.

Matjaž Šinkovec, direktor Sove in član SDS foto/Denis Sarkić

Iz tistega obdobja izvirajo tudi sedanje težave s Sovo. Kaj namreč poskuša predsednik vlade? Tu ni nobenega dvoma - v ozadju zadnjih posegov v Sovo je predvsem boj z ostanki agentur iz “preteklih” časov. Agentur, ki bi lahko bile zveste komu drugemu. Ne le trenutni vladi.

Za razumevanje razmerij v slovenskih tajnih službah se je vedno potrebno vračati v čas osamosvojitve in prvih demokratičnih korakov naše države. Nadzor JLA in njenih simpatizirjev ter trgovina z orožjem, ki je najprej omogočila obrambo, nato pa še obogatitev nekaterih pomembnih posameznikov, brez bivše SDV, oziroma kasnejše VIS, ne bi bili mogoči.

Agenti “stare šole” so bili praktično vsi po vrsti slovenski nacionalisti in so bili s svojim znanjem ter zvezami odločilni za osamosvajanje. A namesto, da bi - kot so pričakovali - dobili pohvalo ali da bi jih vsaj pustili pri miru, so kmalu postali objekt političnih bojev.

Ob 17. obletnici prvih svobodnih parlamentarnih volitev travme še vedno niso minile. Ne vloga trgovine z orožjem, ne vloga in delovanje socialističnih/totalitarnih institucij niso v zadostni meri pojasnjeni. In zdi se, da se vsi tega še vedno zelo dobro zavedajo.

Za običajne državljanke in državljane vse to ne pomeni veliko. Želja spodbujena z radovednostjo - razčistiti trgovino z orožjem in vlogo tajnih služb, se skoraj gotovo ne bo uresničila. Bolj pomembno vprašanje je ali Slovenija sploh potrebuje tajne službe. In seveda - kdo naj nadzoruje vlado.

Jani Sever