Video: Denis Sarkić

Zgodil se je sestanek predsednikov parlamentarnih strank, vodje poslanske skupine nepovezanih poslancev in poslancev narodnih skupnosti. Sklical ga je predsednik vlade Janez Janša. Trajal je dolgo. Skoraj ves današnji delovni dan.

Na sestanku so govorili o predlogu sporazuma o sodelovanju v času priprav in med predsedovanjem EU, o pokrajinski zakonodaji, odnosih med Slovenijo in Hrvaško ter o predlogu ustavnega zakona o izbrisanih. Zanimivo je, da naj bi zadnje tri teme predsedniku vlade na nedavnem sestanku predlagal poslanec Zares Matej Lahovnik. In kakšni so rezultati novega partnerstva?

Predsednik vlade je v podpis ponudil nekakšen sporazum o nenapadanju v času slovenskega predsedovanja EU, ki pa bo, zaradi člena, ki predvideva, da se v tem času opozicija ne bi lotevala odprtih notranje političnih tem, za nekatere gotovo nesprejemljiv. A stranke imajo za odgovor 10 dni časa, tako da bo končni rezultat jasen šele takrat.

Glede regij naj bi bilo večinsko stališče takšno, da je število štirinajst zgornja meja za pokrajine. Tako je povedal predsednik vlade po sestanku. Kar je pravzaprav malce grozljivo, saj bo Slovenija ob neverjetni občinski razdrobljenosti očitno doživela še regionalno razdelitev, ki bo brez primere. A brez primere je konec koncev v Sloveniji precej stvari. In slovenska politika si ne upa storiti praktično ničesar kar bi lahko bilo morda v nasprotju s prevladujočim javnim mnenjem. Tudi če to pomeni denimo 14 regij v dvomiljonski državi, torej povprečno okoli 140.000 ljudi na regijo.

Največ časa so na sestanku posvetili Hrvaški. Zaključek - opozicija je predsedniku vlade pomagala obrzdati SLS, ki tako kot SNS, še vedno vztraja, da bi DZ o politiki do Hrvaške moral sprejeti nekakšno deklaracijo.

Na koncu pa jim je nekaj časa ostalo tudi za izbrisane. Tu se je pravzaprav zgodil največji premik. Vsaj navidezno. Janša je tako po sestanku povedal, da je “tudi zaradi drugačne geometrije v državnem zboru prišlo do večje pripravljenosti za to, da se rešitev išče v okviru ustavnega zakona, vendar pa pod pogojem, da se bolj zbližajo vsebinske rešitve”.

Novost je v tem, da poslanke in poslanci Zares a priori ne zavračajo ustavnega zakona kot oblike rešitve vprašanja izbrisanih, če bi bil le ta seveda usklajen z odločbami ustavnega sodišča o izbrisanih. Staro vprašanje, ki ob tem ostaja aktualno se seveda glasi - zakaj potem potrebujejo ustavni zakon. In tudi odgovor je še vedno enak. Zaradi javnega mnenja.

Je Slovenija torej po današnjem sestanku kaj bliže oblikovanju novega političnega partnerstva? Zdi se da vsaj nekoliko. Uspeh Pahorjeve strategije tudi med politiki ni ostal neopažen.

Jani Sever