Slovenija je podpisala deklaracijo o panevropskem naftovodu od Costanze do Trsta (PEOP), vendar se njeno mnenje o tem energetskem projektu razlikuje od ostalih držav podpisnic torkove zagrebške deklaracije – Hrvaške, Italije, Romunije in Srbije. Minister za gospodarstvo Andrej Vizjak je tudi po slovesnem podpisu deklaracije ponovil, da je dokument za Slovenijo neobvezujoč, ter da Slovenija ne bo sodelovala kot investitorka.

Medtem so pristojni ministri iz ostalih držav podpisnic po tekočem traku poudarjali strateški pomen naftovoda v katerem bo krožila kaspijska in uralska nafta. Naftne cevi so namreč pomembne ne le za regijo, temveč tudi za Evropsko unijo, mediteranski bazen in Bližnji vzhod.

Kraška pokrajina, ki naj bi jo prečkal panevropski naftovod
Foto Denis Sarkić

Slovenski politiki kot veliko zmago razumejo spremembo prvotnega memoranduma, ki je bil bistveno bolj obvezujoč in je predvideval tudi ustanovitev skupnega podjetja, ki naj bi skrbelo za naftovod. Hrvaški minister za gospodarstvo, Branko Vukelič, je bil danes kljub temu prepričan, da bo projekt zaživel, ne glede na slovensko zadržanost.

Sicer pa so po hrvaškem mnenju še vedno odprte vse različice projekta, vključno s podmorskim naftovodom med hrvaškim in italijanskim ozemljem. Vukelič ocenjuje, da Slovenija očitno nima pretiranega interesa za naftovod, ker ne more pričakovati večjih finančnih koristi. Po drugi strani Hrvaška računa najmanj na 1,3 milijarde dobička, ko bo nafta pricurljala skozi predvidenih 600 kilometrov naftovoda na njenem ozemlju.

Slovenije današnji podpis formalno ne obvezuje. Kot trdijo neimenovani viri, ki so se mudili v torek v Zagrebu, pa naj bi kot nadomestilo za zagrebški podpis dobila podporo pri kandidaturi za organizatorko letošnjega plinskega foruma, s katerim si bo zagotovila delovna mesta za četico uradnikov, ki naj bi se ukvarjali s plinskimi vprašanji.

Goran Ivanović