Na generalni skupščini Evropske zveza novinarjev, ki je potekala od 23. do 25. marca v Zagrebu, so sprejeli tudi izjavo o naraščajočih pritiskih na novinarke in novinarje v Sloveniji. Izjava je pravzaprav zelo ostra, a ji mediji v Sloveniji kljub temu niso namenili skoraj nobene pozornosti.

Nikakor je nismo mogli najti drugod kot na servisu STA in kot novičko na 4. strani Dnevnika.

Ena redkih objav novice - v današnjem Dnevniku

Ker je, po našem skromnem mnenju, dovolj zanimiva jo objavljamo v celoti:

Izjava Evropske zveze novinarjev o naraščajočih pritiskih na novinarje in novinarke v Sloveniji:

Evropska zveza novinarjev pozorno spremlja dogajanje v slovenskih medijih, posebej po tem, ko je odkrila razloge za globoko zaskrbljenost zaradi posegov oblasti in nižanja socialnih standardov v novinarstvu, kar je izrazila v izjavi, sprejeti na letni skupščini na Bledu (7.-9. april 2006). Številni dogodki so pokazali, da so se v preteklem letu razmere za profesionalno novinarstvo še poslabšale.

Kolektivna pogajanja so zastala zaradi zakonskih sprememb, ki so prinesle preoblikovanje delodajalskega združenja, medtem pa številni medijski delodajalci ignorirajo obstoječo kolektivno pogodbo. Mnogi novinarji in novinarke so prisiljeni delati kot svobodni novinarji, obenem pa se jim odreka pravica do kolektivnih pogajanj. Spremembe v vodstvih večjih medijev so v več primerih pomenile iskanje bolj poslušnih kadrov, ki bolj podpirajo vladne politike.

Evropska zveza novinarjev je globoko zaskrbljena zaradi poročil o pritiskih, ki so jim izpostavljeni novinarji, neposrednih posegov uprav v njihovo delo z grožnjami s posledicami, če »bodo še naprej pisali na tak način«, in drugih ukrepov, ki so usmerjeni k uveljavljanju samocenzure in odsotnosti kritične analize oblasti. Poleg tega novinarjem in novinarkam preprečujejo pokrivanje tem, za katere izdajatelji menijo, da bi »škodile njihovim interesom«. Evropska zveza novinarjev je še posebej zaskrbljena zaradi kršitev medijskega prava, ki zagotavlja, da novinarji in novinarke ne bodo trpeli negativnih posledic zaradi izražanja svojih mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo in profesionalnimi standardi. Kršitve medijskega prava se povezujejo s kršitvami delovno- in avtorsko-pravne zakonodaje ter drugih zakonov.

V svojem oktobrskem sporočilu za javnost je Sindikat novinarjev Slovenije navedel tri primere posebej problematičnih medijev: dnevnika Delo in Primorske novice ter nacionalno javno radio-televizijo RTV Slovenija. Odtlej je v ospredje pozornosti in skrbi prišel še en dnevnik, Večer, kjer so novinarji in novinarke ustanovili neuradni arhiv naročenih in napisanih, pa nikoli objavljenih člankov. Njihova skupna poteza je kritičen pogled na posamične vladne odločitve in politike.

Izdajatelji medijev uveljavljajo izjemno restriktivno poslovno skrivnost in preprečujejo novinarjem in novinarkam, da bi bralce in bralke, poslušalce in poslušalke ter gledalce in gledalke seznanili s praksami, ki izpodkopavajo potencial, da bi mediji izpolnjevali svojo temeljno vlogo v demokratičnih družbah. Evropska zveza novinarjev odločno zavrača interpretacijo, ki jo vsiljujejo uprave nekaterih medijev, na primer Dela, da je najvišja zaveza novinarja oziroma novinarke delodajalcu, kar izpodkopava odgovornost do javnosti. Evropska zveza novinarjev vzpodbuja slovenski nacionalni novinarski organizaciji, njuna lokalna združenja in posamezne novinarje in novinarke, da javno razkrijejo dejstvo, da je novinarjem in novinarkam v mnogih primerih preprečeno opraviti njihovo delo na način, ki je v skladu s profesionalnimi standardi in medijsko zakonodajo.

Za mnoge novinarje in novinarke je del realnosti, da pripravljajo prispevke, za katere se dogovorijo z uredniki, ki pa nikoli niso objavljeni – v večini primerov brez vsake resne utemeljitve. Še ena pogosta praksa je brisanje določenih delov besedil, ki bi lahko vznemirili oblasti, pri čemer novinarji in novinarke kot avtorji in avtorice nimajo nobene moči odločanja o končni različici njihovih avtorskih del. V nekaterih primerih objavljene različice vsebujejo besedila, ki jih podpisani avtorji in avtorice niso nikoli napisali. Novinarji in novinarke, ki so izzvali takšne prakse in/ali z njimi seznanili javnost, so bili kaznovani z zmanjšanjem plače, premestitvami v druga uredništva, disciplinskimi postopki, grožnjami z izgubo službe, itd.

Pogosta značilnost sankcioniranja zaradi izražanja pogledov in mnenj je uporaba institutov delovnega prava ali kazenskega zakonika zoper novinarje, ki so prišli v konflikt z novimi uredniškimi in/ali upraviteljskimi politikami izdajateljev. Konflikti niso omejeni na raven posameznika, kot kažejo tudi spremembe statuta močnega slovenskega izdajatelja Delo – kjer so skorajda izničili temeljno obliko organiziranja uredniškega osebja. Obenem je uprava začela vsiljevati kolektivno pogodbo za medijski sektor, ki znižuje minimalne standarde in ne regulira posebej položaja novinarjev in novinark.

Evropska zveza novinarjev zato močno podpira slovenski novinarski organizaciji v njunem poudarjanju novinarske neodvisnosti, uredniške avtonomije in kredibilnosti informacij kot glavnih prioritet, še posebej odločitev o vključitvi posebnih pravil o minimalnih standardih poklicne avtonomije v revidiranem predlogu nacionalne kolektivne pogodbe za poklicne novinarje. Obstaja močna potreba, da novinarski organizaciji povežeta zaščito pravic na vseh relevantnih področjih in uporabita vsa obstoječa pravna sredstva za zaščito poklicne avtonomije in javnega interesa. Evropska zveza novinarjev zagotavlja slovenskim kolegom in kolegicam polno podporo v njihovih prizadevanjih, da bi zagotovili razmere za izpolnjevanje profesionalnih novinarskih standardov, uresničevanje svobode izražanja, delovanje v javnem interesu in služenje pravici javnosti do obveščenosti – kot je opredeljeno v medijski zakonodaji, slovenski ustavi in mednarodnih pravnih okvirih.

Zagreb, 24. marec 2007