Morda pa bi medvedjo prenaseljenost lahko rešili s sterilizacijo medvedov. In odstrel ne bi bil potreben. Če drži, da imajo medvedke vsako zimo dva ali tri mladiče (pred desetimi, petnajstimi leti pa naj bi bil njihov letni prirastek po besedah bloških lovcev le en mladič na sezono), morda razmišljanje prebivalke vasi Otonica ni tako za lase privlečeno.

“Tečt nisem mogla, kričat tut ne … in pravzaprav sem srečna, če me ni hotu.” Video/Katja Lenart

Sterilizacijo, kot eno od rešitev predlagajo tudi naravovarstveniki. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, ki v petek ob 16.30 vabi na mirni protestni shod na Dvorni trg v Ljubljani. Društvo je na vlado naslovilo tole pismo, v katerem zagovarja “uvedbo ukrepa sterilizacije oz. kastracije ali kontracepcije tistega dela medvedov, ki bi bil sicer predviden za odstrel”:

Spoštovani g. predsednik Vlade Republike Slovenije!

Minister za okolje in prostor Janez Podobnik, torej član Vaše vlade, je sprejel odločitev, da se v letu 2007 v Sloveniji umori 100 rjavih medvedov. V zvezi s tem smo Vam pred kratkim posredovali protestno pismo.

Po našem protestnem shodu, ki je bil v soboto, 17.3.2007, je prišlo do neljubega dogodka v bližini naselja Ponikve blizu Cerknice, ko je medvedka branila svoj brlog oz. mladiča in pri tem poškodovala domačina. Medvedja mladiča sta v brlogu umrla, ker državni predstavniki – lovci niso pustili matere do njiju, da bi zanju poskrbela, temveč so jo hoteli umoriti, kar na srečo ni uspelo. Na žalost pa sta umrla medvedja dojenčka, ki sta bila očitno žrtvovana s strani države za vabo svoji materi. Umrla sta v velikem trpljenju. Ni ju zapustila njuna mama, ta se je nadvse trudila, da jima pomaga in ju reši, tvegala je celo svoje življenje, temveč država, ki bi morala poskrbeti za njuno življenje, zdravje in dobro počutje, kot ji to nalaga Zakon o zaščiti živali. Proti takšnemu ravnanju odgovornih protestiramo, saj je šlo za mučenje živali.

Spoštovani predsednik Vlade, očitno je prišlo oz. prihaja na relaciji človek – medved do velikega kolapsa. Seveda za to ne more biti kriv medved, temveč samo človek. Človek je tisti, ki je odgovoren za živali in naravo. Seveda ima to dolžnost v moderni družbi predvsem država. Tudi slovenska vlada se zaveda svoje dolžnosti do narave in do medvedov, zato je že v letu 2002 sprejela Strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji. Omenjena strategija obsega vrsto res dobrih ukrepov za doseganje sožitja med človekom in medvedom. Na žalost vsebuje tudi zelo negativen ukrep, to je odstrel medvedov, ki je zelo nasilen in krvav ukrep, ki ne more pripeljati do sožitja človeka z medvedom, kajti nasilje rodi samo nasilje. Mnogo je dokazov, da lov uničuje naravo in da povečuje število rojstev živali, saj se vrsta na ta način brani pred ogrožanjem in podobno. Znano je, da lahko narava sama poskrbi za naravno ravnovesje, saj ima za to vse potrebne mehanizme, tudi v kulturni krajini. Evidenten primer tega je npr. kanton Ženeva, kjer je bil lov prepovedan že leta 1974. Vendar se vrnimo k medvedom.

Kot že omenjeno, je vlada že v letu 2002 sprejela strategijo upravljanja z rjavim medvedom v Sloveniji. Ta strategija obsega mnogo odličnih nenasilnih ukrepov za doseganje sožitja med ljudmi in medvedi, vendar pa je dejstvo, da se slabo izpolnjuje. To je priznalo celo Ministrstvo za okolje in prostor. Ali nam lahko sporočite, zakaj se strategija v celoti ne izpolnjuje? In ne samo nam, temveč celotni slovenski javnosti. Ali ni samo po sebi jasno, da se vladni dokument v celoti izvaja. Zato Vas pozivamo, da se pripravi celovito poročilo o izvajanju omenjene strategije in se ga čim prej predstavi javnosti. V njej naj bodo predstavljeni vsi ukrepi po strategiji in kako so bili uresničeni; če pa niso bili, naj se pojasni, zakaj niso bili in kdo je zato odgovoren.

V strategiji je eden izmed ukrepov tudi ta, da je potrebno odpraviti vse možne dejavnike, ki medvede privabljajo k naseljem. Gre za izjemno pomemben ukrep, ki bi, če bi bil uresničen, preprečil konflikte med ljudmi in medvedi. Če bi bil uresničen, razni dogodki pa kažejo,da ni, verjetno ne bi bilo več medvedov k naseljem oz. bi jih bilo manj, kar bi imelo za posledico, da bi bilo tudi ogrožanja ljudi bistveno manj, bistveno manj bi bilo tudi povzročanja škode. Seveda bi bilo to tudi za medvede odlično, posebej še ob drugih ukrepih za izboljšavo habitata, kjer živijo, ker bi bilo tudi zanje bolj varno, saj se ne bi gibali ob naseljih, kjer nanje preži država z lovci, ki jih je pooblastila za odstrel »problematičnih medvedov«, kot te medvede označujejo nekateri. Vse bolj je torej vidno, da niso problematični medvedi, temveč država, ki ne dela tistega, kar bi morala.

Pred kratkim je prišlo do že opisanega dogodka v bližini Cerknice, kjer je medvedka napadla domačina. Sprašujemo Vas, ali bi se to zgodilo, če bi Vlada oz. država poskrbela, kot je to njena dolžnost, da bi se izvrševal že omenjeni ukrep, s katerim se odpravi vse možne dejavnike, ki medvede privabljajo k naseljem. Po našem mnenju bi bila verjetnost, da bi prišlo do omenjenega tragičnega dogodka, zelo mala. To pa pomeni, da nosi odgovornost za celotno zadevo v glavnem država, ki je z opustitvijo izvrševanja omenjenega ukrepa »tlakovala pot« do omenjene nesreče. Seveda ni država odgovorna oz. soodgovorna v tem smislu samo za ta dogodek, temveč ima »na vesti« še druge podobne dogodke, ko so medvedi v bližini naselij ogrožali lokalno prebivalstvo ali povzročali škodo. Neizvrševanje omenjenega ukrepa torej ne pomeni samo ogrožanja medvedov, temveč tudi lokalnega prebivalstva. Zdravje ljudi oz. njihova življenja so torej ogrožena zaradi tega, ker država ne izvaja oz. ne izvaja celovito omenjenega ukrepa.

V zvezi z navedeno problematiko zato predlagamo, da poskrbite, da se bodo nenasilni ukrepi iz strategije dosledno izvajali. Gre npr. za naslednje ukrepe, seveda so to samo nekateri:
odlov živih medvedov namesto odstrela
izobraževanje učencev, dijakov, kmetov, obiskovalcev in ostalega lokalnega prebivalstva o navadah medveda, o ravnanju v konfliktnih primerih, o biologiji in ekologiji rjavega medveda ter sobivanju
uredijo se odlagališča odpadkov in ustrezna krmišča ter drugi ukrepi s katerim se odpravi vse možne dejavnike, ki medvede privabljajo k naseljem
zagotovijo se mirne cone za medvede, osamele mladiče in poškodovane medvede se namesti v ustrezne azile in podobno.
Menimo, da je izjemno pomemben ukrep permanentno izobraževanje ljudi o biologiji in ekologiji medveda ter sobivanju, saj tuje izkušnje, npr. iz ZDA, kažejo, da lahko vodi edukacija prebivalstva do bistvenega zmanjšanja konfliktov med ljudmi in medvedi, povečan odstrel pa še do več konfliktov.

Posebej predlagamo še:
uvedbo ukrepa sterilizacije oz. kastracije ali kontracepcije tistega dela medvedov, ki bi bil sicer predviden za odstrel in
moratorij na odstrel medvedov za dobo 10 let.
Menimo, da je ob doslednem izvajanju strategije mogoče brez posebnih škodljivih posledic uvesti moratorij na odstrel medvedov, posebej, ker je to vrsta, ki je zaradi svoje ogroženosti tudi mednarodno zavarovana in je njena številčnost zaradi tega na nizkem nivoju. V zvezi z ukrepom sterilizacije oz. kastracije ali kontracepcije pa je potrebno omeniti, da to sicer ni najboljši ukrep za živali, še vedno pa je bistveno boljši, kot pa da se jih pomori. Takšen ukrep na vrsto ne more vplivati slabo.

Spoštovani gospod predsednik, sožitje med ljudmi in živalmi oz. naravo je ključnega pomena za obstoj tako ljudi kot živali. Znano je, da ljudje brez živali ne moremo živeti, obratno pa bi bilo mogoče. Zato Vas pozivamo, da storite vse, kar je v Vaši moči, da se problematika medvedov rešuje na human in nenasilen način ter da se pri tem izvajajo vsi tisti ukrepi, ki so v korist tako ljudi kot medvedov.

Pozivamo Vas tudi, da nam sporočite, kaj boste oz. ste storili na podlagi te pobude, saj gre v tem primeru za pobudo splošnega pomena po 45. členu ustave.

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice:
Zanj Stanko Valpatič, predsednik
Varuh pravic živali:
Vlado Began