Lov na medveda je odprt!
11. marec 2007 ob 13:40 | Vest |
rjavi medved beži v gozdu …
Ministrstvo za okolje in prostor, pod taktirko Janeza Podobnika, je letos lovcem odobrilo, da po naši lepi podalpski deželici Sloveniji legalno postrelijo 100 rjavih medvedov. Sramota!!! Po nekaj skromnih poskusih, da bi naše kosmatince, ker naj bi jih, po nekaterih podatkih, bilo preveč v gozdovih in okoliških brlogih, podarimo oziroma jim najdemo domovanje nekje drugje, kot npr. v zahodni Franciji, se zgodba zopet vrača nazaj do tistih barbarskih posegov v naravo.
Osebno se sicer strinjam, da je morda na katerem koncu Slovenije kakšen medved preveč in bi bilo potrebno malo poskrbeti za njihovo populacijo. Ampak zakaj je lovski odstrel vedno edina možnost, da se to uredi? Zakaj se na tem svetu vedno bolj vse rešuje s puško? Verjetno zato, ker je to najlažje. Ali res ne gre drugače, bolj humano? Ne! Ker je za vsakega lovca v domačih in verjetno tudi tujih logih največja trofeja ravno kosmati medved ali še raje medvedka. Zato ne čudi, da skoraj v vsaki »ta pravi« lovski koči nekje na zidu visi vsaj glava od medveda, če ne celo cel nagačen uplenjeni primerek.
medved kot trofeja, sanje vsakega “pravega” lovca …
Kdaj bodo ljudje razumeli, da medved sam po sebi ni grožnja za našo populacijo in bi bilo potrebno drugače postopati? Verjetno šele takrat, ko ga bomo svojim otrokom ali zanamcem lahko pokazali le v kakšni enciklopediji, otroški slikanici ali na internetu…
Denis Sarkić
11. marec, 2007 ob 14:44
Nekateri bodo tudi to vključili v turistično ponudbo.
11. marec, 2007 ob 18:05
V Sloveniji (pa ne samo tod) pač še vedno lov velja za nekaj dobrega, sprejemljivega; našel se bo tudi kdo, ki bo rekel, da so lovci pa ja tako humana bitja, ker pozimi hranijo srnjad…. Zelena bratovščina je na oblasti, bogve koliko jih je zaposlenih na MOP pa še marsikje drugod v oblastniških službah.
Sama najbolj popenim, ko mi kdo od njih ali tistih ki so jim dotični oprali možgane, reče, da lovci skrbijo za naravno ravnotežje. v tej besedni zvezi je seveda ključna beseda “naravno”, kar pomeni od ali iz narave oz. s pomočjo narave, na naraven način ….. Nikakor pa seveda ne s puškami. Kot je zapisal spoštovani kolega Davorin Tome v Poletu, narava zna in bo mnogo bolje poskrbela zase kot bi to mogel storiti človek.
Enako je pri medvedih. Najprej jih lovci naučijo na crkovino in kar še vse jim nastavljajo na mrhovišča, da bi jih lažje streljali, potem pa so čisto šokirani, ko medvedi začnejo zahajati v bližino človeka. In se seveda rešitev ponudi kot na dlani. Podobno je kot z gojenimi fazani in hranjenjem srnjadi. vzporednice z zgodbo o Janku in Metki se ponujajo same - čez zimo jih futrajmo, da jih bomo spomladi oz poleti lahko bolj ohranjene postrelili.
In tako bomo, namesto da bi se naša prepoznavost gradila tudi na za EU res nadpovprečno veliki populaciji medvedov(na kar bi utegnila biti tudi jaz, ki se sicer z državo in podobnimi patriotskimi zadevami ne identificiram preveč, prav ponosna) verjetno postali znani po največjem pokolu medvedov. Medvedova glava v vsak slovenski dom!
Mimogrede, ker bo verjetno kmalu zmanjkalo slovenskih lovcev, ki bi še potrebovali to trofejo, me prav zanima, po koliko enega fentanega medveda prodajajo v velecenjeni EU?
25. marec, 2007 ob 21:20
Slišal sem da okoli 5000 EUR najmanj! Torej pade kar nekaj ” love”.
Naši mednarodno priznani strokovnjaki že od leta 2001 opozarjajo na previsok odstrel medvedov ( Kryštufek, 2006, 2007; Kos, 2006 ).
Še nekaj o pomembnem vidiku zaščite medveda, ki se ga načrtno ignorira: minimalna viabilna populacija ( MVP = Minimum Viable Population) za rjavega medveda (Ursus arctos) znaša 1000 osebkov, torej je vsako krčenje populacije medveda strokovno nedopustno. Če neka populacija postane premalo številčna, potem doseže nek nepovraten prag, kjer se začne neustavljivo izumiranje; populacija izumre, tudi če vanjo ne posegamo več. Ohranitev vrste rjavega medveda je pogojena z ohranitvijo najmanj tako velike populacije, da se v njej lahko izravnavajo izgube zaradi odklona od enakomerne spolne strukture, nepredvidljivih dogodkov v okolju ter da je ohranjena zadostna genska raznolikost (viabilnost slovenskega dela populacije rjavega medveda se lahko zagotavlja le v okviru celotne dinarske populacije). Dolgoročno bomo medveda pri nas lahko ohranili samo , če bodo v to privolili tudi lokalni prebivalci, ki živijo na območju njegovega življenskega prostora, zato je najpomembenjše splošno široko osveščanje in izobraževanje, kjer se ta problem obravnava objektivno, brez škodljivih razgretih čustev in z vidika neke širše sodobne mednarodne okoljevarstvene zavesti in vizije. …