Gay Atatürk kot Udba net

Turčija je včeraj v celi državi prepovedala dostop do spletne strani www.youtube.com zaradi posnetka, ki naj bi žalil njihovo državno ikono Kemala Atatürka. Virtualna vojna med Grki in Turki, ki traja že nekaj časa, je s tem zaenkrat dosegla svoj vrhunec.

To se spletnemu portalu youtube ni zgodilo prvič – zadnji podobni zloglasni primer (če odštejemo vsesplošne prepovedi v islamskem svetu) je bil posnetek brazilske manekenke Daniele Cicarelli. Turčija se je s tem zapisala na seznam dežel kot so Združeni Arabski Emirati, Kitajska, Belorusija, Slovenija … ki so znane po prepovedih dostopanja do določenih spletnih vsebin. Pri nas smo do danes imeli podoben primer in sicer spletno stran www.udba.net.

Zanimalo nas je kako sploh prepovedati spletno stran v Sloveniji? Postopek je približno takšen: Vlada RS zaprosi ponudnike internetnih storitev, da blokirajo IP naslov strežnika na katerem se »umazana« spletna stran nahaja. Pri večjih spletnih portalih to zaleže, saj imajo ponavadi sami svoje serverje in jih tako s prepovedjo dostopa do njihove IP številke »ugasnejo«. Težave z blokiranjem IP dostopa nastopijo, ko gre za strežnike, ki gostijo več različnih spletnih strani – v tem primeru zaradi ene »neprimerne« ugasnejo tudi vse druge spletne strani, ki se nahajajo na tistem strežniku.

Problem pri blokiranju IP dostopa imajo tudi v državah, ki imajo decentralizirano omrežje spletnih ponudnikov – na primer v Braziliji so v Sao Paulu omenjeni zloglasni posnetek manekenke lahko videli, medtem ko to v mestu Brasilia ni bilo mogoče. Drugi način so t.i. spletni filtri, ki prepovedujejo iskanje določenih besednih zvez, ki pa so nekoliko manj natančni kot ugašanje IP številke.

Prepovedi seveda ne delujejo popolnoma, nekoliko premetenejši uporabniki interneta vseeno lahko pridejo do »prepovednih« strani – bodisi z uporabo računalnikov v tujini kot posrednikov ali preprosto s telefonsko povezavo na internetno omrežje neke druge države.
Vlade prepovedujejo, hackerji zaobhajajo – prijetna igrica mačke in miši za dolgočasen dan. In podatek za sociološke raziskave.

Marko Bratuš