V petek zvečer smo v Stari elektrarni v Ljubljani prisluhnili zasedbi izkušenih glasbenikov (Robert Jukič-Tonč Feinig kvartet), ki je nastala na podlagi džezovskega koncertnega ustvarjanja na mednarodnih odrih po Evropi. Njihov repertoar temelji na preigravanju sodobne inačice džezovske klasike in lastnih skladb.

Na potepanju po Sloveniji se je glasbenikom pridružil še slovenskemu občinstvu manj znani ameriški virtuoz na tenor saksofonu Andyju Middletonu (na saksofon je prvič zaigral pri devetih letih, džez je odkril pri šestnajstih), ki pa je tudi dobitnik prve nagrade za najboljšega solista 13. Evropskega džezovskega tekmovanja. Torej izkušen “jazzist”, ki je o sebi in džezu povedal:

Robert Jukič: “Tako kot vsi ostali sem zdaj plačal taksi deset evrov”

“V ZDA so ljudje obkroženi z drugimi stvarmi, zato je džez na dnu seznama. Ni ravno popularen, sicer je tudi v Evropi tako, ampak ljudje ki ga imajo radi, ga imajo preprosto radi. In zato ga igramo. Se mi pa zdi, da je veliko Evropejcev zainteresiranih za džez, ker je nekako tudi del kulturnega zavedanja … Vendarle pa se je džez rodil v Ameriki in veliko dobrih džezistov prihaja od tam. Je pa tudi v Evropi nekaj fantastičnih džezistov. Ko sem se preselil na Dunaj, sem se o tem prepričal.

Mislim, da je džez zanimiva oblika umetnosti, ker svojo lastno definicijo nenehno širi. Združuje več oblik glasbe in bistvena pri džezu je improvizacija. Ta glasba je univerzalna stvar, ki združuje ljudi.”

Andy Middleton je svojo ljubezen do džeza izpolnjeval, pilil bogatil in raziskoval s priznanimi ameriškimi glasbeniki, kot so Lionel Hampton, Bob Mintzer ter Maria Schneider, sicer pa je tudi gostujoči profesor na delavnicah, glasbenih šolah v ZDA in Evropi

Katja Lenart