Vstopnica za Bruselj
9. februar 2007 ob 11:28 | Vest |Concours so izpiti, ki jih morajo opraviti bodoči zaposleni v (skoraj vseh) institucijah EU. Izpite razpisuje EPSO – Evropska pisarna za izbiro kadrov, običajno dvakrat na leto. Prek takšnega preverjanja znanja naj bi selekcionirali najbolj primerne kadre. Izpiti so dokaj zahtevni, praviloma se v drugi krog uvrsti 10 % vseh prijavljenih. Kandidati, ki uspešno opravijo tudi drugi krog imajo leto dni časa, da si poiščejo delovno mesto v katerikoli instituciji EU.
V Sloveniji se je zadnjega Concoursa udeležilo nekaj več kot 600 kandidatov, okoli 60 pa ga je tudi uspešno opravilo (da je bil Concours uspešno opravljen, je kandidat potreboval 73% pravilnih odgovorov). Izjemno uspešno ga je opravil tudi Boštjan Ploštjaner, ki nam je zaupal nekaj zanimivosti zadnjega testa.
“…glede na to, da je Rupel bivši FSPN-jevec, bi gotovo uspešno opravil tudi Concours…”
Mojca Grobelnik
9. februar, 2007 ob 11:56
A ni Rupel diplomiral na filofaksu?
9. februar, 2007 ob 12:07
rupel je bil dobri profesor fspn-a oz. fdv-a
9. februar, 2007 ob 12:07
ne vem, od kod ste dobili številko 60 pri kandidatih, ki so uspešno opravili prvi del testa. sem mislil, da ti rezultati še niso na voljo? pa predvidevam, da se je testa udeležilo tudi nekaj kandidatov, ki bodo nastopili mesto asistentov. ali pač ne?!
http://europa.eu/epso/competitions/news_en.cfm#660
bravo mojca in bosta.
u.
9. februar, 2007 ob 12:11
znana mi je ta zgodba o dobrem profesorju…
9. februar, 2007 ob 12:33
Bošti, ti si car! Tvoj diplomatsko uglajeni intelektualni diskurz me je navdušil!
Pozdrav od bivšega sošolca Jakca
P.S. Še vedno si nama z Banijem dolžan piknik in kišto piva
P.P.S. Tisto prvo vprašanje o svinčniku in radirki pa tudi tebi ne gre najbolje od rok, a? Cena svinčnika ne more biti delež cene radirke. Lahko je le delež skupne cene obeh skupaj.
9. februar, 2007 ob 12:35
Ko je Rupel vpisoval faks, je bila FDV še Visoka šola za politične vede, Stane Dolanc pa njen direktor. Rupla zagotovo ne bi vpisal, pa ne zaradi politične neprimernost, ki je pri njemu vedno premočrtno prava in kdor ne ugane odgovora zakaj ne, naj konkurira za v Bruselj!
9. februar, 2007 ob 13:20
Ko je Rupel vpisoval faks, se je ta imanoval FSPN. in že takrat je šlo vse v božjo mater.
9. februar, 2007 ob 14:38
Jakc, kot dacar stare sole bi lahko vedel, da je lahko tudi radirka delez cene svincnika, ce ima ta na vrhu radirko
Bosti, se cakamo na karte za prvo tekmo dodatnih kvalifikacij z Romunijo za SP 2002
Urban, beri Hanno Arendt
9. februar, 2007 ob 14:39
Bosti, a osnove vedenja o alpskem smucanju iz 80-tih so nuja za sluzbovanje v EU zdaj, ko pride v postev tudi Popangelov?
9. februar, 2007 ob 16:18
Povejte da so bili to predizbirni testi (pisno in računsko razumevanje). Pravi concour se z drugim krogom šele začne. Zdaj na vrsto pride preverjanje strokovnega znanja.
9. februar, 2007 ob 16:23
Ciro, kot novinar (sicer provladnega) časopisja bi lahko iz Boštijevega diskurza razbral, da spoštovani kolega ni govoril o svinčniku z radirko kot eni entiteti, pač pa je subtilno ločil o svinčnik z njemu lastno ceno od radirke, kateri je prav tako pripisal posebno ceno. Torej sta v tej debati svinčnik in radirka ločena drug od drugega. Morda bi za nadaljno razpravo na to temo veljalo soočiti Freudovsko in Lacanovsko šolo.
Pri vsej zgodbi me je pravzaprav najbolj fasciniralo to, da je radirka dražja od svinčnika.
Se pa strinjam s tvojo cenjeno osebo in se pridružujem tvojemu apelu. Torej, Urban, beri Hanno Arendt
9. februar, 2007 ob 20:54
draga ciro in jakc. hanna prebrana in kot se verjetno se spomnita, nickolikokrat prezvecena in izpljunjena v nasem predragem sumiju. vem pa, da obstaja velik odstotek moznosti, da sta zaradi pijanskih blodenj v dobri stari fspnjevski menzi na vse to ze pozabila.
ciro, za petra bi lahko vedel, da na njem stoji in pade vsak konkur. ce pa vkljucis se doino melinte, ali iz ozadja napadajocega adnana becica, potem v popolnosti dojemas diskurz evropskih integracij.
jakc, tvoje korporativne misli so ze davno v nasprotju s commonsensovsko predstavo o svetu, ki ga razlaga bosti.
dare, na ledu se gotovo bolje znajdes kot v bruseljskih koluarjih.
u.
9. februar, 2007 ob 22:24
Jakc, dasiravno ne vidim pretirane subtilnosti v locevanju svincnika in radirke, se mi vseeno zdi, da moras upostevati koeficient osiljenosti. Torej ce je svincnik neosiljen, je na njem vredna le radirka in za to je drazja oz. tudi prodaljiva posebej, kot je modro ugotovil skorajsnji prebivalec maroske cetrti v srediscu Bruslja. Kot bi rekla tvoja najljubsa profesorica statistike: to je krucialno.
Da bos lazje razumel: svincnik je cenejsi, ce je osiljen 16-odstotno kot pa 27- ali 41-stopenjsko iz. odstotno… Iz Bostijeve zaspinelane izpovedi sklepam, da je test pisal s kulijem.
Urban, ne vem, zakaj omenjas korporativizem, na katerem si si enkrat ze poskodoval nos (sifra: vikend). Precej bolje obvladas Socana, po moznosti v kombinaciji z drgnjenjem. Odlicno, bi rekel Jakcev sodobnik Braniselj.
9. februar, 2007 ob 22:28
Bosti, ne vem, kako lahko en test zaobjame vedenje, ki obsega tako povrsino Romunije kot vse kolajne Marcusa Wasmeierja.
10. februar, 2007 ob 12:59
Bosti, a je bilo na konkurju vprasanje, ali je Pjotr Fijas 1987. v Planici pri 194 metrih doskocil s telemarkom?
10. februar, 2007 ob 17:45
Dragi kolega Ciro, klub temu, da me še drži rahla omotica in močan maček, bom repliciral na tvoj diskurz. Kar se tice zdaj ze famoznih svinčnika in radirke naj te ponovno opomnim, da navkljub dejstvu, da koeficient ošiljenosti nedvomno prispeva k ceni svinčnika slednje pri celotni debati niti slučajno ni krucialno. Kot bi rekel spoštovani profesor dr. Kirn, nima nobene spoznavne vrednosti, saj ne prispeva k razjasnitvi problema. Bistveno je namreč to, da je kolega Bošti govoril o svinčniku (ošiljenem ali ne), ki je ločen od radirke in ne o svinčniku z radriko. Dejanska cena svinčnika je tu sekundarnega pomena, pomembno je, le, da le-ta ne more biti delež cene radirke, če sta obadva ločena drug od drugega. Imata vsak svojo lastno bit, če povzamem Baniju ljubega nemškega filozofa. Če se vržem v Poppra in skušam dognati vso širino problema drži celo to, da tudi v primeru, ko govorimo o svinčniku z radirko ne moremo govoriti, da je cena svinčnika delež cene radirke, pač pa je lahko le delež cene obeh.
Kar se tiče cene ošiljenega in neošiljenega svinčnika naj te opomnim, da mene dejanska cena ne zanima, fasciniralo me je zgolj dejstvo, da radirka stane 3 enote, svinčnik pa (če se ne motim) zgolj 1. Torej je radirka trikrat dražja. Kakšna pa je to radirka, ki je trikrat dražja kot svinčnik, lepo te prosim?
O ošiljenost še to…Sam menim, da si v svoji dedukciji povezave koeficienta ošiljenosti in cene svinčnika zagrešil bistveno napako. Dejstvo je namreč, da je neošiljen dražji, kot ošiljen (pa čeprav je neuporaben). Kolega Iskrič bi tu debato izvedel na probleme kapitalistične ureditve in teoretiziranje s pomočjo osnov dialektičenga materializma, jaz pa bom le na kratko pojasnil, da je neošiljen svinčnim dražji, ker je pač nov. Jebi ga. Nihče ne kupuje ponošenih čevljev, čeprav so udobnejši od novih, ki te za povrh še ožulijo.
Urban, prosim, da ne žališ mojega korporativnega diskurza, kajti s tem negiraš in obenem napadaš največjo persono FDVja.
10. februar, 2007 ob 17:48
Aja, še to. Kakor poznam Boštija, je verjetno res pisal s kulijem, ki pa si ga je sposodill in ga še zdaj ni vrnil. Tako kot ni poravnal svojih obveznosti, ki jih ima do naju z Banijem. Sram ga bodi!!
10. februar, 2007 ob 18:19
jakc. gosar ti je resnicno zlezel pod kozo. res dobro, da si razkrinkral zlouporabo njegove misli v kardeljanksem diskurzu samoupravnega socializma.
10. februar, 2007 ob 19:01
Fantje, mar ne bi kanili diskurza nadaljevati ob dobrem pivu, vinu, čaju ino se morda posvetiti temi, na katero podajamo komentarje:)?
10. februar, 2007 ob 21:06
Petra, zgresila si poanto. Ne gre za diskurz, ampak za negacijo diskurza. Diskurz namrec podrazumeva minimalno stopnjo konsenza glede uporabljenih znakov, kodov in terminologije, a zal tega pri tarcah tvoje opazke ni zaslediti. Se mi pa zdi zelo stimulativno, da vsaj nekdo se danes podaja, kar je (pri predmetu kroglaste oblike) sicer vecna tezava diplomantov T-A.
Jakc; tvoje vprasanje (Kakšna pa je to radirka, ki je trikrat dražja kot svinčnik, lepo te prosim?) je osnova konkurja; odgovor je prozaicen: iz tretjih drzav (zaradi uvoznih tarif)… glede ostalega se dobis odgovor
Urban; ti..ti…si….ti…titovc pa ci..cinik, a ne!?
Bosti; kaj je z bonom od Sumija? Sabina ze fejst tezi
10. februar, 2007 ob 21:06
Mislim, da Bostijeva opazka o radirkah, ki jo je v maniri prof. Ilica razkrinkal Jakc, ponazarja odtujenost drzavljanov od evropskih institucij
11. februar, 2007 ob 11:56
Dajte no, dečki, resno.
Razumem Vaš intelektualni ego (ah, pa tako lepo se poda FDV-jevcem!), ampak…Boni, T-A, radirke, svinčniki…, mar ni to vendarle nekoliko preveč?
V zadrego spravljate večino diplomantov velecenjene institucije, medtem ko vas zadnji posti te internetne lokacije tako lepo vabijo (k intelektualni razpravi, jasno) - ponujajo se vam fojbe, fašisti, kadilci in umetnost, nova dvorana vzdihljajev…in še množica paralelnih svetov. Ne pa zasebne razprave, prosim lepo.
Dasiravno - prijetno potovanje v Bruselj želim vsem skupaj.
11. februar, 2007 ob 13:11
petra, mislim, da si povsem izgubila rdeco nit. fasisem in fojbe so prizevete teme. mi smo mrtve ze davno pokopali, za razliko od nekaterih velecenjenih kolegov, ki vnasajo nemir v ta prostor. glede kadilcev lahko komentiras nekatere druge klipe na tej strani, ki nas kratko malo ne zanimajo. umetnost pa je ob (do)sedanji kulturni politiki bogokletno komentirat.
in nenazadnje. administrator nas lahko kadarkoli izbrise v pozabo paralelnega sveta, ki te ocitno tako zelo navdusuje. a vendarle je doticna debata pozela le nekaj kriticnih komentarjev, za razliko od ostalih obstranskih “novic”.
ps. ce bi poznala Bostija, bi vedela, da je ta debata se kako relevantna in v duhu casa.
11. februar, 2007 ob 13:15
ah, vidim, da prav zares ne razumeš. In Boštija ne poznam, zato je vse skupaj nerelevantno in ni v duhu časa.
11. februar, 2007 ob 14:30
Bostiju v drugem krogu ne bo uspelo.
11. februar, 2007 ob 14:31
ce bi ti poznala bostija, bi tudi jaz prav zares razumel. nekako ne moreva priti skupaj. skoda. pa tako dobro se je zacelo.
11. februar, 2007 ob 14:32
dare, pa tako dobro si drsal :(
12. februar, 2007 ob 8:42
Ciro, torej se iz tretjih držav uvaža le radirke, medtem ko svinčniki veljajo za visokotehnološko robo, ki jo uboga raja v omenjenih državah še ne zna producirati?
Petra, ne vem, kje ti vidiš zasebne razprave. Naša debata nikakor ni zasebne narave, saj že od vsega začetka teče na javnem forumu, torej je že v sami osnovi javna. Prepričan sem, da dobro veš, kaj to pomeni, v nasprotnem primeru bi ti svetoval kratek kurz iz Habermasa.
Urban, ponosen sem in klanjam se tvoji ekspertizi, s pomočjo katere si v enem stavku omenil dva največja veleuma slovenskega naroda
12. februar, 2007 ob 11:50
Jakc, gre za pritisk kartela izdelovalcec svincnikov, ki ima v lasti vecino rudnikov grafita na Sri Lanki. Po ocenah opazovalcev (je bilo to na Konkurju?) gre za drugi najmocnejsi lobi v integraciji, takoj za energetskim. Praksa svobodnega trga je veliko bolj v veljavi na upostevnem trgu radirk.
Petra, v tem casu govoriti o uravnotezevanju se spletnih forumov bi pomenilo nevaren precedens in korak dlje k medijski nesvobodi. Reagirala si tipicno kominternovski: do javne sfere imajo dostop le privilegiranci. Tvoji posti se izkljucujejo s paradigmo interneta ko najbolj demokraticnega izmed medijev.
Urban je bil multidisciplinaren ze od regijskih tekmovanj v atletiki v 80-tih
Dare, ce so tvoji rivali z Jesenic po novem v avstrijski ligi, bo tudi Bosti prej ali slej prosao.
Bosti, si torej ze uspel fotokopirati mojega Benka?
12. februar, 2007 ob 11:51
Petra, itak smo debato naceli sele po tem, ko smo spoznali, da na posnetku ni legendarni skakalec Damjan Fras
12. februar, 2007 ob 12:05
ciro, lahko bi vedel, da je petra navijala za rajka lotrica. paradneg konja nacionalnega paketa v casu, ko se pjotrove mustace plapolale proti dnu bloudkove naprave.
12. februar, 2007 ob 14:11
Ciro, resno me skrbi, da si obiskoval kurz iz Temeljev ekonomije le zaradi medsebojne privlačnosti, ki je obstajala med tabo in asistentom omenjenega predmeta. Drugače si namreč ne znam razlagati dejstva, da si popolnoma pomešal osnove vpliva mehanizmov ponudbe in povpraševanja ter monolopne konkurence na ceno dobrin. Kartel izdelovalcev svinčnikov z večinsko lastjo nad rudniki grafita bi namreč s svojim pritiskom dosegel kvečjemu višanje cene svinčnika, ne pa tako smešno nizko ceno, kot jo je v svojem prispevku navedel Osama Bin Bosti - slovenski Mansoor Hekmat. Dopuščam možnost, da si nevede zamenjal kartel izdelovalcev svinčnikov s kartelom izdelovalcev radirk iz Malaje. Svetujem ti, da si prebereš kako knjigo izpod peresa dr. Ferfile, ki je, poleg testenin v Winnipegu prekratkih kikel na letališču Leonarda da Vincija, užival tudi v pohajkovanju po Malaji, kjer se je spoznaval s tamkajšnjo pridelavo kavčuka.
Petra, sodeč po tvojih vpisih sklepam, da si simpatično in obdarjeno dekle. Glede na neuporabnost Banija kot mojega osebnega ženitnega posredovalca, si te bom drznil plaho in vljudno pobarati za telefonsko številko, prek katere te bom povabil na nepozabni zmenek v Bodoljsko grapo. Tam, kjer je, po besedah malega Davida, “Bedanc doma”.
Bani, Petra je vendar fanica Seppa Bradla. Ni čudno, da ne razumeš žensk in njihovih potreb.
Mimogrede, sodeč po tvoji sliki v potnem listu si z bin Boštijem oz. slovenskim Mansoor Hekmatom delita kak gen ali dva…
12. februar, 2007 ob 14:23
Mansoor Hekmat, med ponovnim subtilnim poslušanjem tvojega predavanja sem naletel še na eno spoznavno napako, ki so jo zagrešil tekom diskurza. Namreč, kot najbolj neumno vprašanje si navedel tisto, katera država ni članica EU, češ, da naj bi vsak, ki kandidira za pregrešno dobro plačano službo v EU birokraciji to per se moral vedeti. Sprašujem pa te naslednje; ali ni smisel oz. namen teh testov, med drugim, preveriti tudi poznavanje osnov delovanja EU? Sodeč po tvoji opazki vsi kandidati, ki kandidirajo za prestižno delovno mesto v Bruslju že itak poznajo in vedo praktično vse o EU, torej jih je neumno spraševati karkoli o tej temi. Raje jih vprašajmo o pridelavi sortnega krompirja vrste “Igor”. Zatorej me zanima, kaj veš o tem. Ali se, z ozirom na spremenjene klimatske razmere, v naši regiji še izplača gojenje tega krompirja?
12. februar, 2007 ob 18:11
vsi samohvaleči “diskurzi” pa so le dokaz o praktični neuporabnosti naših študentov / diplomantov. v Bruselj, to je najboljš, če ne pa v državno upravo al pa na kako občino, druge ni. ali kako postati nepomembna pršica v enem modrocu… birokracija takšne in podobne nadobudne Agorovce zelo hitro nauči kimati in blejati.
13. februar, 2007 ob 8:00
Ščurek, srčno upam, da si po profesiji kak avtomehanik, vodoinstalater ali pa malar in s tem tudi dejansko praktično uporaben za naso družbo. O korporativno fašistični logiki, ki jo prakticiraš v svojem kratkem prispevku k razpravi pa raje ne bi, saj nočem ponovno izveneti neuporabno.
13. februar, 2007 ob 9:38
jaka, ni potrebe po naprezanju tvojih korporativnih udov. ocitno je, da lahko nasa profesija dobro poganja le v javni upravi ali provladnih sluzbah. mene je bolj zmotilo to, da govori scurek o samohvali, ki pa je nisem uspel zaslediti. morda se pa se nisem dovolj zazrl v modroc. grem sefu kuhat kavo. pridem nazaj.
13. februar, 2007 ob 9:44
Urban, imaš prav, tudi jaz je v svoji birkoratski omejenosti nisem uspel najti. Če seveda odštejem diplomatsko prefinjen nastop našega dragega Mansoor Hekmata.
13. februar, 2007 ob 12:51
no, pa je splavala eklektičnost visokih diskurzov po Savi in Donavi v Črno morje. da ste za gospodarstvo neuporabni, je dejstvo. da pa potem s stisnjenim repom med nogami vzamete prvo miloščino, ki vam je ponujena (kolesce v megalomanskem birokratskem stroju), medtem ko ne opazite, da vas civilna družba v družbenem angažmanu že dandanes krvavo potrebuje, to je ta kolektivna nesreča. kratkoročne rešitve, varnost (ki to ni) in €€ (ki ga je v EU več kot pitne vode) niso in nikoli ne bodo vredni fakta, da vam birokracija popolnoma UBIJE duha in vašo kreativnost. mlad kreativen človek, ki sebe vidi nekje v “middle birokraciji”, je zame duhovni revež, pa lahko zasluži 400000€ na mesec, saj mu na čelu piše “i hate myself and i wanna die” (go, marine, go, go!!). vaši zgornji diskurzi so seveda joke in samim sebi namenjeni in jih popolnoma razumem. kažejo pa na nekaj: na vaše intelektualne sposobnosti, manjka le to, da svinčnik in radirko zamenjate s temeljnimi problemi: klerfašizem, ekologija, nestrpnost do drugačnih, odvisnosti in ostale družbene bolezni…. tako kot imamo somatske zdravnike, rabimo družbene zdravnike. škoda je, da ne vidite svoje prihodnosti v tej luči ampak se puščate, da vas pakirajo kot sardele v konzerve side by side. danes ne šteje, ali si naravoslovec ali družboslovec (kar nam skušajo vbiti v glavo, zadeve pa so predvsem inscinirane na osnovi parcialnih interesov politične elite) ampak predvsem to, koliko znaš biti pragmatičen. npr. zagorski eko krog je v ena taka fantastična stvar. pa toliko prostora je za takšne in podobne! torej, kakšne so trenutne družbene potrebe? kje lahko vi vstopite in uporabite svoj potencial?
13. februar, 2007 ob 14:16
Jaz - kot osebek manjse rasti - sem naceloma zelo uporaben za konzerve, ce ze moramo poimensko
Pa probajmo po tvoje in zamenjamo pojme: a ti tudi mislis, da je klerfasizem vreden dve tretjini cene ekologije??
13. februar, 2007 ob 14:20
ocitno so nam zagorski zvonovi ze davno odzvonili. lepo pa je, da razumes nas diskurz. si eden redkih.
s pragmatizmom si pa podrl svojo celotno tezo. in ocitno zelo dobro poznas delo vseh ljudi v birokratskih krogih, da lahko tako dobro sodis o njih. civilna druzba pa brez drzave ne more stati in obstati. da odprem se en temeljni problem.
da se zakljucim debato o svincniku in radirki. konkur se je reseval na racunalnik :). ciro in jaka. bostiju (tokrat) ni treba nicesar vrniti.
13. februar, 2007 ob 14:40
Scurek, govoris o druzbenih zdravnikih; to predpostavlja obstoj bolane druzbe… zakaj mislis, da je temeljna naloga FSPN-jevcev ozdravljati druzbo? A je temeljna naloga strojnikov ozdravljati bolano industrijo in temeljni cilj matematicnih diplomantov zaceliti rane te vede?
In ne razumem, zakaj hkrati castis pragmatizem in kritiziras delo v birokraciji?
Urban, Bosti baje ne sme pisati drugega dela testa, dokler ne vrne LCD monitorja in miske
13. februar, 2007 ob 15:50
Urban, vidim, da si debato iz korporativizma zvito speljal na razmerje civilna družba/država. Sumim, da mi želiš speljati Petro s svojim neizmernim poznavanjem omenjene problematike. Pacek!
Ščurek, kot FSPNjevec se ne čutim niti poklicanega, še manj pa sposobnega zdraviti družbene probleme. Svet je, kot bi rekel najpametnejši Ločan na svetu, nor, jaz pa dodajam, da je nor do te mere, da neumorne razprave razoraznih aktivistov ne bodo prav nič prispevale k njegovi “ozdravitvi”. Verjamem, da lahko naredim več, če od svojega bornega zaslužka vsak mesec prispevam 100 EUR v dobrodelne namene. Poleg tega prejudiciraš da je mesto družboslovcev le in samo v državni birokraciji. Zakaj že?
O pragmatizmu pa le še tole - sem pragmatičen, zato se kot delovna sila oz. posedovalec znanja rade volje proda(ja)m najboljšemu ponudniku. Živimo v kapitalizmu in ne grškemu sužnjelastniškem sistemu, kjer delajo drugi, medtem ko lahko, s tvojimi besedami Agorovci, cele dneve besedičijo. Tvoje videnje mesta nas, družboslovcev v družbi je prej ko ne idealistično.
Ciro, tokrat se popolnoma strinjam s tabo.
Bošti pa je baje monitor že prodal na bolšjaku Petru Božiču
13. februar, 2007 ob 22:25
svet je res nor. in vedno sta dve strani. zakaj bi bil na tisti destruktivni strani, ki nekomu neposredno škoduje ali delal v njenem imenu? in kaj bi bilo z vsemi nami, če idealističnega jeza sploh nebi bilo ?
od že tako ali tako bornega zaslužka daš 100 eur na mesec, da si opereš vest? morš pa res ornk grdobije delat. grdobije za boren denar. potlej tudi kakšne velike izbire pri ponudnikih delovne sile nimaš, kajne?
14. februar, 2007 ob 7:45
Ščurek, jaz nikomur ne škodujem. Prav tako ne delam v imenu nekoga, ki škoduje drugim. Tvoje pametovanje o naravi moje zaposlitve je že rahlo naporno. Pojma nimaš, kaj počnem, zato bi bil jaz na tvojem mestu malce bolj previden pri umeščanju mojega dela v nevem kakšne sfere izkoriščevalcev, zlobnežev in ostale kapitalistične zalege.
Kdo govori o pranju lastne vesti? Ali morda jaz obtožujem vas, “aktiviste”, da si z nenehnim razglablanjem o svetovnih krivicah perete vest? Če ne drugega predstavlja mojih 100 EUR konkreten prispevek marginalcem, kar bi, sodeč po tvojih pripsevkih tu gori, zate težko rekel.
V vsakem primeru se mi smiliš, ker očitno hočeš nekaj, pa tega ne zmoreš. Do kolega Kuzmanića ti še precej manjka, moj dragi wannabe aktivist.
Sploh pa s tabo na nivoju, ki ga prakticiraš ne mislim več razpravljati.
14. februar, 2007 ob 12:56
hihihihi! :)
14. februar, 2007 ob 13:01
“potlej tudi kakšne velike izbire pri ponudnikih delovne sile nimaš, kajne? ”
Ocitno jo ima, ker bi bil drugace brezposeln, kar pomeni, da ne bi dajal na stran dobrodelnega prispevka…
Tole o dveh straneh sveta in eni destruktivni pa je zal debato preusmerilo v vode celo izven sholastike - Arendtova pac nikoli ni predpostavila obstoja hudica kot predpogoj za posameznikovo delovanje v sferi politicnega dobrega…
Petra, ce sem v druzbi loskega “guratorja” pri tebi dokoncno izvisel, te uzaljeno sprasujem, ce tehle krscanskih fundamentalistov ne nameravas odganjati s foruma?
P.S.: Po moje je Scurek Bosti, kar debato postavlja v popolnoma novo luc
14. februar, 2007 ob 13:04
“O pragmatizmu pa le še tole - sem pragmatičen, zato se kot delovna sila oz. posedovalec znanja rade volje proda(ja)m najboljšemu ponudniku. Živimo v kapitalizmu in ne grškemu sužnjelastniškem sistemu, kjer delajo drugi, medtem ko lahko, s tvojimi besedami Agorovci, cele dneve besedičijo”
Jakc, a potem se je grski suznejlastniski sistem dokoncno nehal, ko so te z diplomo spodili iz Sumija? In ali zgornja utemeljitev pomeni, da v stari Grciji ni bilo prostitucije oz. je bila ta le domena oikosa?
14. februar, 2007 ob 14:17
ciro. bosti je svoje ze povedal. zato si ne maze vec rok (s kulijem). ko bos ti dosegel neuradno 98 odstotkov na konkurju se bos tudi lahko drl, da si najboljsi gurator. do takrat si pa zvisel pri petri, jakcu in meni.
15. februar, 2007 ob 14:14
Ciro, ostro protestiram proti nadimku, ki si mi ga nadel! Pacek!
Poleg tega te prosim, da nehaš kvasiti bedarije in prispevaš kaj, tvji FSPNjevski diplomi primernega.
Agorovec
15. februar, 2007 ob 14:44
OK, Jak(e)c, priznam, da je debata popolnoma neprimerno skrenila, zato prilagam nekaj povsem primernega; porocilo s podiplomskih ur prof. Ferfile st. 8
Poročilo št. 8: OBISK SLUŽBE VLADE ZA EVROPSKE ZADEVE IN DR: RADO GENORIO, NAMESTNIK DIREKTORJA; november 2004
Genorio je v svojem predavanju predstavil poglavitne korake, ki jih je storila Slovenija pred vstopom v Evropsko unijo. Za članstvo v EU je od marca 1994 do junija 1996 zaprosilo deset evropskih držav, med njimi tudi Slovenija. Evropski svet je decembra 1997 v Luksemburgu sprejel priporočilo Evropske komisije, naj se uradno začnejo pogajanja s šestimi državami - Češko, Estonijo, Madžarsko, Poljsko, Slovenijo in Ciprom. S sklepom vrha v Helsinkih konec leta 1999 so se t. i. Luksemburški skupini držav kandidatk v pogajanjih pridružile še Bolgarija, Latvija, Litva, Romunija in Slovaška.
Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve (SVEZ) je bila ustanovljena decembra 1997. Takrat je prevzela zaposlene, nedokončane posle in osnovna sredstva nekdanjega Urada za evropske zadeve, ki je deloval v okviru Ministrstva za zunanje zadeve.
Poglavitne naloge Službe so bile v preteklosti naslednje:
- usklajevanje in nadzorovanje priprav Republike Slovenije za vstop v Evropsko unijo,
- vodenje medresorske priprave za pogajanja in usklajevanje pogajanj z Evropsko unijo,
- uresničevanje veljavnih sporazumov z Evropsko unijo in dejavnosti skupnih teles, ustanovljenih s temi sporazumi,
- usklajevanje sodelovanja Republike Slovenije pri delu ustanov in teles Evropske unije,
- opravljanje strokovne naloge za ministrsko koordinacijo za odnose z Evropsko unijo,
- vodenje medresorskega odbor za odnose z Evropsko unijo na ravni državnih sekretarjev.
Služba Vlade Republike Slovenije za evropske zadeve še vedno sodeluje z ministrstvi in drugimi vladnimi službami, s predstavništvi Republike Slovenije v tujini, z delovnimi telesi Državnega zbora Republike Slovenije ter s strokovnimi službami ustanov in teles Evropske unije. Uradna pogajanja Slovenije z Evropsko unijo so se začela 31. marca 1998 s prvo Pristopno konferenco na ravni glavnih pogajalcev (zunanjih ministrov). 2. aprila 1998 je Vlada imenovala Ožjo pogajalsko skupino za pristop Republike Slovenije k Evropski uniji, ki jo vodi dr. Janez Potočnik.
V petek 13. decembra 2002 so bila na zasedanju Evropskega sveta v Koebenhavnu zaključena petletna pogajanja o vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo. Z uspešnim zaključkom pogajanj je bil storjen eden od odločilnih korakov na poti enakopravne vključitve Slovenije v združeno Evropo, kar je bil eden od strateških ciljev prebivalstva naše države ne le v obdobju od osamosvojitve dalje temveč tudi že v času, ko je Slovenija še bila del nekdanje skupne države.
Vlada Republike Slovenije je 24. aprila 2003 razpustila Ožjo pogajalsko skupino za pristop Republike Slovenije k Evropski uniji, ki je bila ustanovljena 2. aprila 1998 za čas pogajanj z Evropsko unijo. Naloga pogajalske skupine je bila s sklenitvijo pogajanj z Evropsko unijo in s podpisom Pristopne pogodbe izpolnjena, zato je vodja ožje pogajalske skupine dr. Janez Potočnik vladi predlagal njeno razpustitev.
Evropski sporazum o pridružitvi med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami, ki delujejo v okviru Evropske unije na drugi strani (Uradni list RS, Mednarodne pogodbe št. 13/97), je začel veljati 1. februarja 1999. Republika Slovenija je z uveljavitvijo Evropskega sporazuma o pridružitvi (ESP) postala pridružena država Evropske unije.
Evropski sporazum o pridružitvi je vzpostavil pridružitveno razmerje med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami ter Republiko Slovenijo, in je bil podlaga za politični dialog ter tesne politične odnose med pogodbenicami. ESP je pospešil trgovinske in gospodarske odnose med pogodbenicami, saj je omogočil postopno odpiranje slovenskega in evropskega trga. Hkrati je ESP podprl razvoj slovenskega gospodarstva v prehodu na tržno gospodarstvo, ki je eno od ključnih meril za članstvo v Evropski uniji.
Po zasedanju Evropskega sveta decembra 2002 v Koebenhavnu so se države članice EU odločile, da bodo Ciper, Češka, Estonija, Latvija, Litva, Madžarska, Malta, Poljska, Slovaška in Slovenija pristopile k Uniji 1. maja 2004. Aprila naslednjega leta je sledil slovesni podpis pogodbe med državami pristopnicami in Evropsko unijo. 1. maja 2004 je prišlo do pete širitve, ki je izjemna predvsem zaradi števila držav pristopnic, števila prebivalstva ter velikosti območja razširjene EU.
15. februar, 2007 ob 14:56
Ni primernejsega za jubilejni 50.post, manjkajo sam se Jakceve fotke z Rock Otocca
17. februar, 2007 ob 14:39
HaHa, ampak ciro. ne vem, ce si bil tistega dezevnega novembra v prostorih SVEZa. si preprican, da ne gre za porocilo, kakega prizadevnega studenta, tipa Bosti.
21. februar, 2007 ob 11:58
Mislim, da je Bosti sele tretji clen v verigi obiskovalec - prva (ne)avtorska uporaba - druga (ne)avtorska uporaba
10. november, 2023 ob 17:18
Hi, just required you to know I he added your site to my Google bookmarks due to your layout. But seriously, I believe your internet site has 1 in the freshest theme I??ve came across.
4. januar, 2024 ob 19:57
Serolean a revolutionary weight loss supplement, zeroes in on serotonin—the key neurotransmitter governing mood, appetite, and fat storage.