Italijanski okoljski minister Alfonso Pecoraro Scanio, ki se je včeraj mudil v Trstu, je med drugim še enkrat poudaril že večkrat izraženi koncept: Italija bo dobila toliko uplinjevalnikov, kolikor jih potrebuje. In to na podlagi tistih načrtov, za katere bo posebna strokovna komisija presodila, da imajo najmanjši vpliv na okolje,

»Ministrstvo bo pozorno preučilo vse podatke, mnenje Dežele Furlanije-Julijske krajine in zaključke mednarodne konference: vse to v sklopu državne energetske strategije in zavedajoč se, da ne moremo Italije posejati s plinskimi terminali, ki lahko jutri ostanejo brez plina. Kajti uplinjevalniki ne ustvarjajo plina, ampak ga le ponovno spremenijo v plinsko stanje. Če bomo imeli veliko terminalov in malo utekočinjenega plina, kaj bomo storili? Želimo imeti katedrale sredi morja? Zato moramo pametno in racionalno razmisliti, okrog sebe pa vidim veliko emotivnosti, tudi v tej deželi, ki bi morala zaradi svoje avstro-ogrske tradicije, gledati na zadevo z večjo mero hladnokrvnosti,« je povedal o tem, v kolikšni meri bo na končno odločitev njegovega ministrstva vplivalo stališče Slovenije in Hrvaške.

Pri presoji načrtov za plinska terminala v Tržaškem zalivu bo morala Italija upoštevati še nekaj drugega: mednarodno obveze, ki jih ima do sosednje Slovenije, članice EU, in Hrvaške. Minister je spomnil, da se je Slovenija izrekla proti terminaloma, Hrvaška pa od njega in od zunanjega ministra D’Aleme pisno zahtevala, naj bo vključena v postopek.

Po ministrovem mnenju bi njuno nasprotovanje pošteno upočasnilo morebitni postopek za gradnjo tržaških terminalov: vprašljivo je, če bi načrtovalci potem sploh želeli graditi v Tržaškem zalivu …

video in txt/Poljanka Dolhar