j.j, originally uploaded by jani1sever.

Ko oblast zamiži Foto/Denis Sarkić

Oblast, ki je pred nekaj leti v Sloveniji videla vsepovsod samo korupcijo in klientelizem, se je dobro utrdila. In kot se za populiste spodobi, se je izkazalo, da bolj ali manj ostaja vse po starem.

Po starem? Problem je videti še hujši, ker kakšnih velikih dokazov ali preganjanja prejšnjih koruptivnežev ni mogoče zaznati. Je pa mogoče zaznati vedno več sumljivih ravnanj, ki se odvijajo danes.

Morda gre predvsem za to, da je družba na takšne pojave vedno bolj občutjiva. A kljub temu ostaja dejstvo, da Računsko sodišče in Komisija za boj proti korupciji skoraj vsak dan sporočata kaj neprijetno novega.

Samo zadnjih nekaj tednov je bilo dovolj dramatičnih. Vlada je oddala posel helikopterskega reševanja AMZS in ta naprej podjetju Flycom. Vse v skladu z uredbo, ki so jo, ko se je oglasila Kosova komisija, umaknili.

Kljub temu, da je videti, da bi bilo reševanje tako boljše, je prav tako pomemben odnos vlade do javnega denarja. Ta, kot je vedno bolj očitno, vsebuje mnoge sume klientelizma in korupcije.

Isto podjetje Flycom opravlja storitve tudi za Eles in tudi to je bilo dogovorjeno brez razpisa. Posli tega podjetja za državni denar so zajetni. Kar ne bi bil nikakršen problem, če ne bi bili sklepani mimo pravil. Nekdo mora očitno imeti dobre prijatelje.

V Kliničnem centru so dobili negativno oceno računskega sodišča. Klinično preiskušanje zdravil, stroški dela in javno naročanje – vse je narobe in vse mimo zakona. Odgovor vodstva KC je nenavaden. Nič se ne da storiti na hitro.

Še bolj netransparenten je največji državni posel – nakup finskih oklepnikov. Tam skoraj nič ni jasno. Razen tega, da je ves posel tajen, čeprav so drugje po Evropi kupovali iste oklepnike povsem transparentno, brez oznake tajnosti

Rotis, ki je posel dobil je pač prijateljsko podjetje. Prvi mož Rotisa Ivan Črnkovič je na obrambnem ministrstvu na začetku devetdesetih vodil projekte nabav. Mreža prijateljev iz začetka devetdesetih, pobira sadove minulega dela. Njihova orožja so bila močna in so močna še sedaj.

Najbolj očiten je primer Interevrope – katere direktor je postal Andrej Lovšin, v prvi polovici devetdesetih direktor vojaške tajne službe, ki je ob imenovanju na vrh uprave podjetja javno prisegel zvestobo predsedniku vlade. Sedaj rad kupuje delnice tik preden njihova vrednost dramatično poskoči.

To, da je Luka Koper sponzorirala volilno kampanjo SDS ob vsem tem izzveni povsem logično. Presenetljivo je pravzaprav samo, da smo za to izvedeli tako hitro. Prva vladna stranka in njen voditelj sta zaradi tega gotovo slabe volje.

Tako kot so bili v vladnih strankah nezadovoljni, ko jim ni pravočasno uspelo ukiniti vsaj Komisije za boj proti korupciji (posegi v računsko sodišče bi bili preveč necivilizirani). V politiki se namreč vsi zelo dobro zavedajo, da imajo tudi »brezzobi tigri« lahko velik vpliv, če njihove argumente sliši javnost.

Jani Sever