Izola bo naša
5. januar 2007 ob 13:17 | Katja Lenart |
Video/Katja Lenart
Saga o izolskem županskem stolčku se nadaljuje. Na včerajšnji prvi izredni seji občinskega sveta so na podlagi sodbe upravnega sodišča v Novi Gorici ponovno obravnavali pritožbo kandidata za župana stranke Izola je naša Tomislava Klokočovnika.
Gospod doktor je bil vidno utrujen (menda je imel za seboj šesturno operacijo srca), saj ves čas razprave ni spregovoril niti besede. Pečanova pa je bila očitno zelo žejna, saj je kar nekajkrat zapustila dvorano in se na svoj stol vrnila s kozarcem (vode) v rokah.
Po slabih dveh urah takšnih in drugačnih opomb, pripomb, replik in razprav je občinski svet sprejel Klokočovnikovi pritožbi zoper sklep občinske volilne komisije, pa tudi tistega zoper poročilo o izidu drugega kroga volitev za župana Izole.
Med sporne neveljavne glasovnice, za katere niso mogli ugotoviti, če so bile poslane pravočasno (niso bile opremljene s poštnim žigom) spadajo tudi tiste iz izolskega doma upokojencev. Prebivalci znamenitega doma včeraj niso bili zadovoljni z odločitvijo sodišča, saj pravijo, da so glasovali.
In kakšen je trenutni izid? Sklep občinske volilne komisije o izidu volitev iz lanskega novembra, ki je na županski stolček postavil Bredo Pečan, se odpravi, komisija pa bo morala ponovno odločati.
Katja Lenart
5. januar, 2007 ob 15:56
dear jani,
i wrote you a message to your account on flickr.
did you get it?
best regards
enrico milič
5. januar, 2007 ob 16:53
Rad bi samo čestital Izoli, da bo lahko začela sekati mafijske lovke Pečan & SD Co.
5. januar, 2007 ob 17:53
Opa, udbomafijske:). Koker je bila pokvarjena in hkrati pokazala vso svojo gnilobo združena lista v borbi za stolčke v Izoli, je nažalost verjetno še najbolje, da dobi Bredolovska ponovni mandat. Popotova klika ima drugi dve obalni mesti, neko ravnotežje le more bit.
10. december, 2007 ob 1:28
Kar naj bo župan, ali pa predsednik bolje, kot kirurg, če ne bi bil nikoli kirurg, bi bil moje oče živ in normalen, mojemu očeti ni bilo nič, nič ga ni bolelo, le žile je imel zamašene, delal je vse, učil angleščino, nemščino še en dan pred operacijo, vozil se je s kolesom, avto je vozil, pač vse ni imel nobenih težav, če ne bi mojega očeta ta zanič kirurg Klokočovnik operiral, bi bil še vedno živ, pa še dobro laže, da mu operacija uspe, ali je to uspeh ko pa po pacient umre, pa še po operaciji ni več moj oče govoril, ne jesti ni mogel, in ne premikati se, bil je kot dojenček, pa še zastrupili so ga, po bolnici KC Ljubljana, pa so vsi ostali doktorji in sestre govorili, da je Klokočovniki med operacijo spodletelo, pri mojemu očetu, da je odletel strdek tja kamor ne bi smel, sedaj pa govori nam po telefonu, da naj se jebemo.