Ustavno sodišče je razsodilo
- da je prvi odstavek 41. člena Zakona o azilu v neskladju z Ustavo
- da je državni zbor dolžan ugotovljeno neskladje odpraviti v roku šestih mesecev od objave te odločbe v Uradnem listu Republike Slovenije
- da morajo do odprave ugotovljenega neskladja pristojni organi pri oceni spremenjenih okoliščin, ki omogočajo ponovno uvedbo azilnega postopka, upoštevati tako odločilna dejstva, ki so nastala
po izdaji odločbe v predhodnem postopku, kot tudi dejstva, ki so nastala še pred izdajo predhodne odločbe, vendar jih prosilec za azil ni navedel iz upravičenih razlogov.

Ob tem Matevž Krivic opozarja, da je ta določba je samo ena od približno 25 določb zakona o azilu, ki jih kot protiustavne izpodbija pred Ustavnim sodiščem. Večina od njih čaka na odločitev že od februarja letos.

“Sem seveda zelo vesel, da je Ustavno sodišče v svoji obupni in popolnoma nevzdržni preobremenjenosti našlo čas tudi za to in da je ugodno rešilo vsaj polovico enega od teh 25 vprašanj (ki se tiče samo zelo majhnega števila ponovnih prosilcev za azil) - tudi druge polovice tega prvega problema pa očitno niso utegnili niti dobro prebrati, saj so v odločbi ta, pravno skrajno zapleteni del problema v velikem delu kar zaobšli.”

Matevž Krivic hkrati opozarja, da je skoraj edini preostali pravnik, ki neukim prosilcem za azil sploh še nudi pravno pomoč.

“Odvetnike, ki to seveda delajo za denar, saj od tega živijo, namreč država za “brezplačno pravno pomoč”, ki jo je prosilcem z zakonom obljubila, plačuje tako sramotno mizerno, da so skoraj vsi od tega že odstopili. In prav ta sramotna protiustavnost sedanje ureditve je prva in najpomembnejša, ki bi jo ustavno sodišče moralo razveljaviti..Brez učinkovite pravne pomoči so namreč vse zakonske določbe, tudi če bi bile vse v skladu z ustavo, za te uboge ljudi povsem brez pomena,” pravi Krivic.

Jani Sever