Redni Balažic z MZZ

Slovenija vabi Hrvaško, da se s hladno glavo vrne v pogajalski proces ob posredovanju Evropske komisije, ki bi privedel do umika spornih hrvaških dokumentov, sklenitve sporazuma o meji, umika slovenskih zadržkov, nadaljevanja pristopnih pogajanj Hrvaške z EU in določitve meje pred vstopom Hrvaške v EU, je dejal uradni govorec MZZ Milan Balažic. Kot je poudaril na tedenski redni novinarski konferenci, z nerešenim vprašanjem meje izgubljata obe državi in se morata obe truditi za vzpostavitev primernega tvornega ozračja, ki bi omogočilo nadaljevanje pogajanj in njihovo uspešno zaključitev z razumnim kompromisom in prijateljskim sporazumom.

Redni tedenski briefing uradnega govorca MZZ Milana Balažica za novinarje (za sladokusce):

Slovenija ostaja zavezana procesu, ki ga je vodil evropski komisar za širitev Olli Rehn in je pripravljena tudi v bodoče nadaljevati delo na podlagi njegovega zadnjega predloga, je pojasnil Balažic, ki je spomnil, da je Hrvaška iz tega procesa “tik pred ciljem” izstopila, ker v Zagrebu “ni bilo dovolj politične volje za uspešen zaključek procesa pogajanj in za dosego kompromisne rešitve”. “Hrvaška taktika pritiskov, lobiranja in včasih grobe ter nepremišljene retorike proti Sloveniji Hrvaško vodi proč od Evropske unije. Ni potrebno da se ljubimo, dovolj je minimalno spoštovanje partnerjev in sosedov,” je dejal Balažic, ki sicer ni želel komentirati ponedeljkove ostre izjave nove hrvaške premierke Jadranke Kosor v hrvaškem Saboru, da bo Hrvaška “kljub zgodovinski kratkovidnosti severne sosede” postala članica EU.

Poudaril pa je, da bosta državi morali doseči sporazum, saj je to edini način za rešitev vprašanja meje. Treba je vzpostaviti dialog, umiriti strasti in najti izhod. Vsaka stran, tako Slovenija, Hrvaška in Evropska komisija, nosi odgovornost, da naredi “svoje domače naloge” in “pri tem za svoj morebitni neuspeh ne krivi drugega, denimo Ljubljane ali Bruslja”. “Ni Slovenija, ampak je Hrvaška tista, ki ima ključ do vrat, ki vodijo v EU. Hrvaška mora zgolj slišati Evropsko unijo in Slovenijo, kako naj ključ uporabi, da bo stopila skozi vrata”. Balažic je še izrazil željo, da hrvaške notranjepolitične razmere, ki jih ni želel komentirati, “ne bi motile nadaljnjega procesa reševanja tega zapleta, ki je nastal zato, ker je hrvaška vlada v pristopni dokumentaciji prejudicirala določitev meje”.

Izrazil pa je upanje, da bodo spremembe na Hrvaškem - ki je po nepričakovanem odstopu premiera Iva Sanaderja v ponedeljek dobila novo vlado pod vodstvom Kosorjeve -, “morda omogočile pospešek” k vrnitvi za pogajalsko mizo, da bi znova začeli trezne pogovore “o papirjih, ki so na mizi” in dosegli “nek racionalen kompromisni sporazum”. Na novinarsko ugotovitev, da glede na nastop Kosorjeve v saboru med prioritetami nove hrvaške vlade morda ni reševanja vprašanje meje, je Balažic poudaril, da Slovenija sama tega procesa ne more izpeljati in da je odprta za predloge, modalitete nadaljevanja pogajanj. Če pa ne bo prišlo do pripravljenosti z druge strani, Slovenija lahko čaka, da bodo stvari dozorele.

Sloveniji je v interesu stabilna in uspešna Hrvaška, ki nadaljuje v svojih prizadevanjih za vstop v EU, kar s seboj nosi tudi “vzajemno koristno, pravično in trajno določitev meje med državama” ob upoštevanju legitimnih vitalnih interesov obeh držav. Takšna rešitev vprašanja meje bi po oceni Balažica pomenila tudi “močno vzpodbudo državam Zahodnega Balkana, da rešijo takšne in podobne spore še pred vstopom v EU”. Slovenija želi ustvarjati ozračje, ki bi privedlo do nadaljevanja pogovorov, čas počitnic pa je morda čas za razmislek, je še menil Balažic. V času počitnic sicer pričakuje, da bodo razmere npr. v Piranskem zalivu, kjer je v preteklosti prihajalo do ribiških incidentov, normalne in da bodo tako kot vsako leto mirne počitnice minile mirno tako za slovenske goste na Hrvaškem kot za hrvaške goste v Sloveniji.

Balažic je na novinarski konferenci še sporočil, da so na zunanjem ministrstvu pripravili spremembe in dopolnila zakona o zunanjih zadevah, temelj katerih je utrditev profesionalne diplomacije. Sedaj ga bodo poslali v koalicijsko in medresorsko usklajevanje, nato pa v državni zbor. Med pomembnejšimi zunanjepolitičnimi dogodki v prihodnjih mesecih je izpostavil obisk zunanjega ministra Samuela Žbogarja v ZDA 28. julija, kjer se bo sestal z ameriško državno sekretarko Hillary Clinton. 20. julija bo zunanji minister obiskal Alžirijo, konec avgusta pa bo na Bledu potekal četrti strateški forum, v središču katerega bodo gospodarska kriza ter gospodarske in geopolitične spremembe v Evropi in Evroaziji. Redni letni posvet slovenske diplomacije pa bo 1. septembra.

Denis Sarkić