Kaj je tole? Od tu lahko uporabite povezave na Spletnih skupnostih in shranite Kadrovanje, več kot komedija na skupne zaznamke ali uporabite E-poštni vnos in pošljete povezavo prek e-pošte.

Social Web

E-pošta

E-mail It
julij 07, 2009

Kadrovanje, več kot komedija

Objavljeno v: komentar

Imenovanje in odstopanje novega direktorja Slovenskih železnic se je spremenilo v popolno farso. A kaj, ko postajamo na prelomljene obljube in nekonsistentne poteze oblasti že tako navajeni, da nas ta težko s čim preseneti.

Na začetku stoji velika zaobljuba o strokovnih imenovanjih. Potem se rodi KAS, inštitucija, ki naj bi predsednika vlade in praktično vso politiko odvezala odgovornosti ob kadrovanjih v pomembne državne službe. Pred tem je bilo sicer nekaj spodrsljajev, a poslej je lahko kadrovanje strokovno in politično spodobno. No, Slovenske železnice so še ena od izjem. Nič posebnega torej, bi lahko rekli, če ne bi že ob imenovanju Matica Tasiča iz nadzornega sveta protestno odstopil Peter Kraljič (sicer član Foruma 21), ker je nasprotoval postopku izbire novega generalnega direktorja Slovenskih železnic.

In kako je ta postopek potekal? Na ministrstvu za promet so Tasiča izbrali po tem, ko po kakšnem mesecu dni iskanja niso uspeli dobiti drugega kandidata. Potem so o njem glasovali na nadzornem svetu. Ne da bi Tasiča sploh videli ali da bi si Tasič ogledal železnice, kaj šele, da bi jim povedal, kaj misli narediti. Proti so glasovali predstavniki zaposlenih. Vendar je nadzorni svet kljub temu s Tasičem podpisal pogodbo, tako rekoč na slepo. Ob popolni ignoranci tudi najbolj ohlapnih standardov imenovanj direktorjev velikih sistemov, so od Tasiča zahtevali le, da odstopi kot župan Prevalj.

In tu se je zapletlo. Tasič enostavno ni hotel odstopiti. Na županovanje je očitno zelo navezan. Hkrati pa je, kot kaže, prepričan, da bi lahko obe funkciji hkrati opravljal več kot izvrstno. Ampak za vlado, ki je kršila vsa, tudi lastna pravila ob njegovem imenovanju, je bilo to preveč. V igro se je vmešal celo predsednik vlade in povedal, da gre za tako pomembno mesto, da to zahteva celega človeka. Tako danes čakamo na izjavo, v kateri naj bi Matic Tasič povedal, da po dobrih treh mesecih odstopa kot generalni direktor Slovenskih Železnic. Kar je rekord. Kljub temu, da je bilo v zadnjih letih direktorjev precej.

Skoraj vsi direktorji v zadnjem desetletju so bili ujetniki sindikata, ki je tesno povezan s stranko SDS (podobno kot varnost na Slovenskih železnicah). Ves ta čas imajo železnice hude težave. Z izjemo enega samega obdobja. Septembra 2002 je bil za direktorja imenovan Blaž Miklavčič, ki je imel načrt kako finančno in kadrovsko reorganizirati podjetje. Dobre rezultate so v njegovem mandatu dosegli s povečanjem tovornega prometa, manjšimi stroški dela in tisoč manj zaposlenimi. Železnicam je uspelo vsaj nakazati smer rešitve. A potem ga je nova vlada po hitrem postopku odstavila.

In je šlo spet vse navzdol. Sindikat je bil zadovoljen. To pa je bilo tudi vse. Danes se zgodba, sicer v nekem povsem drugem kontekstu, ponavlja. Matic Tasič je namreč, ne glede na to, kaj je medtem počel kot župan v Prevaljah, začel na železnici resno delati. Poznavalci pravijo, da je je začel vleči prve prave poteze. Zdaj bo tega, vsaj za nekaj časa, očitno konec. Politika bo ustavila začeto delo in se znova lotila kadrovanja. Ne glede na posledice. Glavno besedo naj bi celo prevzel eden od članov nadzornega sveta, ki je tako genialno imenoval danes odstavljenega direktorja.

Tudi nadzorni svet, ki je v Tasičevem primeru eklatantno kršil poslovna pravila, bo še naprej opravljal svoje delo. O njegovi odgovornosti ne govori nihče. Prometni minister je pred časom celo izjavi: “Če bo treba iskati novega generalnega direktorja, pričakujemo, da bo nadzorni svet, skladno z novimi usmeritvami vlade, poiskal generalnega direktorja prek javnega razpisa”. Kot da bi javni razpis zagotavljal, da bodo našli pravega človeka. Še prej bo seveda nastopilo obdobje vedejevstva, ki ne bo peljalo nikamor. In to kljub temu, da je bil glavni razlog za sporno Tasičevo imenovanje, ki ga je navajal nadzorni svet, da se mudi.

Najbolj tragično v vsej zgodbi je, da se zdi, da je Tasič pravi človek na pravem mestu. Prav njegovo vztrajanje, kljub vladnim zahtevam naj odstopi kot župan, ga namreč kaže kot človeka, ki se je sposoben upreti pritiskom. Za to, da je bil imenovan na tako sporen način, sam itak ni kriv. Tisti, ki so vse skupaj zakuhali, pa bodo še naprej nadzorovali in kadrovali.

Jani Sever


Nazaj na: Kadrovanje, več kot komedija